TEN-T proračun
Povezovanje s pomočjo evropskih sredstev.
TEN-T proračun
Evropska unija namenja denar za prednostne projekte vseevropskega prometnega omrežja (TEN), poleg strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU, tudi preko TEN-T proračuna v obliki donacij (grants). Sredstva v okviru donacij so bila z odločbami Evropske komisije odobrena za naslednje projekte:
Crocodile 1
Evropska komisija je 17.11.2014 izdala sklep o dodelitvi finančne pomoči Unije za projekte splošnega interesa „CROCODILE“ na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), s katerim je odobrila Republiki Sloveniji sofinanciranje upravičenih stroškov v višini največ 6.000.000 EUR. Evropska komisija financira do 20 % upravičenih stroškov.
Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta dne 21.10. 2015 sklenila sporazum, s katerim je bila prenesena izvedba posameznih nalog na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.
Projekt CROCODILE vključuje sodelovanje in izmenjavo medsebojnih podatkov in informacij med operaterji ali državami, predvsem storitve, povezane z varnostjo v cestnem prometu.
Projekt je trajal od 1.1.2013 do 31.12.2015.
Mednarodni transportni forum - ITF je projektu CROCODILE podelil zlato nagrado za pametno meddržavno izmenjavo prometnih podatkov med srednje in vzhodno evropskimi članicami EU.
Več informacij o projektu je dostopnih na povezavi https://crocodile.its-platform.eu/
Izdelava projekta za izvedbo za avtocestni odsek Draženci - MMP Gruškovje
Bruselj bo sofinanciral izdelavo projekta za zgraditev avtoceste Draženci-Gruškovje
18.12.2013
Evropska komisija je izdala sklep o dodelitvi finančne pomoči unije za projekte splošnega interesa "Izdelava projekta za izvedbo za avtocestni odsek Draženci - MMP Gruškovje" na območju vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T). DARS d.d. je za omenjeni projekt izdelave projektno-tehnične dokumentacije za izvedbo del dograditve preostalega dela podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem na meji s Hrvaško po sklepu komisije upravičen do 1.105.000 evrov.
V sklepu, ki ga je pred kratkim izdala komisija, je navedeno, da ocenjeni skupni upravičeni stroški izdelave projekta za izvedbo za odsek avtoceste Draženci-Gruškovje znašajo 2.210.000 evrov, (upravičencu pa se po sklepu komisije dodeli finančna pomoč unije v najvišjem znesku, 1.105.000 evrov). Komisija tako iz evropskega proračuna v tem primeru prispeva 50 odstotkov omenjenih ocenjenih skupnih upravičenih stroškov.
Avtocestni odsek Draženci – MMP Gruškovje je dolg 13,03 kilometra in proti severu povezuje že zgrajeni, 19,8 kilometra dolg avtocestni odsek Slivnica-Draženci, ki ga je DARS d.d. predal prometu sredi julija 2009. Avtocestna med Draženci in Gruškovjem je bila zasnovana kot dvopasovnica, ob kateri je načrtovana vzporedna regionalna cesta, ki bo nadomestila obstoječo cesto G1-9 (Hajdina-Gruškovje), je med drugim navedeno v sklepu komisije, ki ga je DARS d.d. s strani pristojnega minstrstva prijel v tem tednu.
Načrtovani manjkajoči avtocestni odsek bo izboljšal prometne povezave v severovzhodni Sloveniji in posodobil avtocestno omrežje ter tako izboljšal povezave s sosednjimi državami, ki so del omrežja TEN-T. Regija bo s tem postala konkurenčnejša, izboljšala se bo dostopnost in okrepile se bodo gospodarske povezave, je še zapisano v sklepu komisije o dodelitvi finančne pomoči za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljena za preostali del t. i. pyhrnske avtocestne smeri.
DARS d.d. je že začel z izvajanjem prvih aktivnosti na bodočem podravskem avtocestnem odseku med Draženci in Gruškovjem: dokončan je prenos lege gradbene linije na teren, izvajajo se cenitve in odkupi nepremičnin. Okvirno se ocenjuje, da bi s prvimi gradbenimi deli lahko pričeli s koncem leta 2014.
Spomnimo, da avtocestni odsek Draženci–Gruškovje sicer ni vključen v osnovni program Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, temveč v tako imenovani dodatni program. Zato je bil po načrtih države začetek njegove graditve že od začetka izvajanja nacionalnega avtocestnega program v 90. letih prejšnjega stoletja predviden po letu 2013. V Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki jo je državni zbor sprejel v letu 2004, so bile na primer za dodatni avtocestni program predvidene samo aktivnosti na področju umeščanja v prostor, medtem ko sama gradnja ni bila terminsko in finančno opredeljena.
Vlada RS je uredbo državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci–mednarodni mejni prehod Gruškovje (uredba je pogoj za začetek postopkov v zvezi s samo graditvijo) sprejela konec septembra 2010. Avtocesta se bo v skladu z uredbo zgradila kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom, trasa pa bosta potekala v koridorju glavne ceste G1-9 (Hajdina /Ptuj/–Gruškovje).
Prva naloga DARS d.d. je bila pridobitev projektno-tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (t. i. projekt PGD). Po tem, ko smo pripravili razpisno dokumentacijo, smo junija 2011 objavili javni razpis za izbor projektanta in konec septembra 2011 z izbranim projektantom tudi sklenili pogodbo.
Kakor je znano, je družba DARS d.d. od Evropske komisije v maju 2011 prejela tudi sklep, da bo RS za pridobitev te dokumentacije dobila sredstva TEN-T za vseevropsko prometno omrežje, in sicer približno dva milijona evrov, preostalih približno dva milijona evrov pa bo krila družba DARS d.d..
Projekt PGD je bil v skladu s pogodbo že izdelan.
T. i. projekt PZI (projektno-tehnična dokumentacija za izvedbo del) pa bo omogočal gradnjo v dveh etapah in sicer: I. etapa bo potekala od Dražencev do Podlehnika (od km 0,00 do km 7,26), vključno z lokacijo novega oskrbnega centra Podlehnik, II. etapa pa v nadaljevanju do mejnega prehoda Gruškovje (od km 7,26 do km 13,03). V sklopu obeh etap se bo projektirala tudi nova vzporedna regionalna cesta. Projektant ima za izdelavo čas do 30. septembra 2014.
V letu 2013 bodo tako v glavnem dokončani projekti za 1. etapo, ostalo pa do konca septembra 2014.
Po terminskih planih je mogoče v primeru optimalnega razvijanja aktivnosti celotno avtocesto predati prometu spomladi leta 2018. V okviru optimizacije rokov posameznih faz načrtovanja in gradnje obravnavanega avtocestnega odseka so bili projektiranje, odkupi zemljišč in izvedba del razdeljena na etape, kar bo omogočilo skrajšanje trajanja posamezne aktivnosti. Skladno s terminskim planom, pripravljenim na podlagi tekočega stanja aktivnosti in ob upoštevanju zahteve Računskega sodišča, da z objavo razpisa ne moremo pričeti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je predviden pričetek gradnje prve etape, če ne bo zapletov pri izbiri izvajalca del, konec leta 2014 in končanje jeseni leta 2016, gradnja 2. in 3. etape pa bi se začela jeseni 2015. Dokončanje vseh del na tem avtocestnem odseku je predvideno najpozneje do začetka turistične sezone 2018.
Ocenjena investicijska vrednost skupno 13,03 kilometrov dolgega odseka avtoceste (vključuje projektiranje, odkupe zemljišč, gradnjo…) znaša - skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami - 206,8 milijonov evrov.
Pravno obvestilo:
Za to objavo je odgovoren izključno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo v njej navedenih informacij.
Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni odsek Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje
EU bo namenila dva milijona evrov za izdelavo projekta pridobitve gradbenega dovoljena za avtocesto Draženci-Gruškovje
13.5.2011
Evropska komisija je izdala sklep o dodelitvi finančne pomoči unije za projekte splošnega interesa "Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni odsek Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje" na območju vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T). DARS d.d. je za omenjeni projekt izdelave projektno-tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za dograditev preostalega dela podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem na meji s Hrvaško po sklepu komisije upravičen do nekaj več kot dva milijona evrov.
Avtocestni odsek Draženci-Gruškovje je dolg približno 13 kilometrov in proti severu povezuje že zgrajeni, 19,8 kilometra dolg avtocestni odsek Slivnica-Draženci, ki ga je DARS d.d. predal prometu sredi julija 2009. Avtocestna med Draženci in Gruškovjem je bila zasnovana kot dvopasovnica, ob kateri je načrtovana vzporedna cesta, ki bo nadomestila obstoječo cesto G1-9 (Hajdina-Gruškovje), je med drugim navedeno v sklepu komisije.
Načrtovani manjkajoči avtocestni odsek bo izboljšal prometne povezave v severovzhodni Sloveniji in posodobil avtocestno omrežje ter tako izboljšal povezave s sosednjimi državami, ki so del omrežja TEN-T. Regija bo s tem postala konkurenčnejša, izboljšala se bo dostopnost in okrepile se bodo gospodarske povezave, je še zapisano v sklepu komisije o dodelitvi finančne pomoči za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljena za preostali del t. i. pyhrnske avtocestne smeri.
Iz sklepa je tudi razvidno, da ocenjeni skupni upravičeni stroški izdelave projekta pridobitve gradbenega dovoljenja za odsek avtoceste Draženci-Gruškovje znašajo 4.045.000 evrov, upravičencu pa se po sklepu komisije dodeli finančna pomoč unije v najvišjem znesku, 2.022.500 evrov. Komisija tako iz evropskega proračuna v tem primeru prispeva najvišji znesek, ki je za študije enak 50 odstotkom omenjenih ocenjenih skupnih upravičenih stroškov. Preostali del krije DARS d.d., ki načrtuje, da bo konca leta 2012 izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za omenjeni odsek avtoceste.
Kakor je znano, je Vlada RS uredbo državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci–mednarodni mejni prehod Gruškovje sprejela konec septembra 2010, dostopna je na tej povezavi. Avtocesta se v skladu z uredbo zgradi kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom, trasa pa poteka po koridorju glavne ceste G1-9 (Hajdina /Ptuj/–Gruškovje).
Pravno obvestilo:
Za to objavo je odgovoren izključno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo v njej navedenih informacij.
Program EasyWay
EasWay – projekt za razvoj evropskih inteligentnih transportnih sistemov na področju vseevropskih prometnih omrežij TEN-T pomeni vsebinsko nadaljevanje programa TEMPO CONNECT v okviru finančne perspektive 2007-2013. Razpis za prijavo projekta je Generalni direktorat za transport in energijo EK objavil 25. maja 2007. Gre za večletni indikativni program, ki se bo izvajal v obdobju 2007-2013, in sicer v treh fazah. Vsebina projekta so študije in izvedbena dela na področju uvajanja inteligentnih transportnih sistemov in storitev na obstoječem cestnem omrežju na TEN-T V. in X. koridorju v Republiki Sloveniji, in sicer na naslednjih področjih:
- vseevropska storitev obveščanja potnikov;
- vseevropske storitve upravljanja prometa;
- tovorne in logistične storitve;
- povezana infrastruktura IKT;
- evropske študije in
- upravljanje, ocenjevanje in razširjanje projekta.
Program EasyWay - faza I (1.1.2007-31.12.2009)
Odločba, ki pokriva prvo fazo izvedbe projekta (2007-2009), je bila izdana 19. decembra 2008. Upravičenec sredstev EU je bilo Ministrstvo za promet, izvedba projekta pa se je, z izjemo nadzora nad izvedbo in vodenja mednarodne projektne pisarne, prenesla na DARS. Celotna višina upravičenih stroškov za Republiko Slovenijo je bila 13.100.000 EUR, povračilo EU pa bo znašalo 20 % upravičenih stroškov, torej 2.620.000 EUR.
V sklopu uvajanja inteligentnih transportnih sistemov (ITS) na avtocestah in hitrih cestah v RS smo v evropski program Easyway I prijavili projekte, za katere potekajo postopki pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev.
Največji obseg aktivnosti, ki smo jih prijavili, je bil realiziran na področju povezane informacijsko-komunikacijsko infrastrukture z implementacijo SNVP (sistem za nadzor in vodenje prometa) na zahodni ljubljanski obvoznici in nadgradnje oz. prestavitve RNC (regionalnega nadzornega centra) Ljubljana, vključno s prometno informacijskim centrom, na novo lokacijo (Dragomelj) z vzpostavitvijo varnostnih elementov za zagotovitev neprekinjene funkcionalnosti. Ta lokacija za nadzor in vodenje prometa celotnega slovenskega dela X. koridorja je tudi osnova za nacionalni center za nadziranje in vodenje cestnega prometa. Odseki, opremljeni s SNVP in povezani v regionalne nadzorne centre, omogočajo nadzor prometa in obcestno informiranje uporabnikov z dokazanimi pozitivnimi učinki na prometno varnost (manj nesreč) in umirjanje prometnih tokov (zagotavljanje mobilnosti) ter s tem posledično prispevajo tudi k zmanjšanju okoljskih vplivov, zagotavljajo pa hitro detekcijo izrednih dogodkov in ustrezno posredovanje ter hitrejšo sanacijo izrednih razmer.
V okviru področja »Potovalne informacije in opozarjanje« so bile izvedene aktivnosti dobave samostoječih tabel s spremenljivo prometno-informativno signalizacijo, postavitev cestno-vremenskih postaj in implementacija posredovanja video zapisov z obcestnih kamer na internet. Aktivnosti so osnova za boljše in pravočasno informiranje uporabnikov in nadzora infrastrukture, kar zagotavlja večjo varnost za udeležence prometa na evropskih koridorjih.
Na področju »Nadzora in upravljanja prometa« so bile izvedene aktivnosti nadgradnje varnostnih naprav v galeriji Moste, postavitev števcev prometa, zamenjave merilnikov CO in vidljivosti v predorih ter nadgradnje in sanacije naprav za klic v sili. Izvedena je bila študija primerjave brezkontaktnih senzorjev temperature in stanja cestišča glede na dejanske razmere ter dokončana analiza tveganj s predlogi potrebnih ukrepov za predore na slovenskih AC.
Uvajanje inteligentnih transportnih sistemov pomeni povečanje prometne varnosti na cestnem omrežju, povečanje mobilnosti omrežja in okolju prijaznejšo trajnostno naravnane rešitve ter uvajanje vseevropskih rešitev ITS preko izvedbenih smernic, izdelanih v ekspertnih skupinah in evropskih študijah projekta Easyway.
Program TEMPO
Namen programa TEMPO 2004-2006 je bilo načrtovanje in uvajanje inteligentnih transportnih sistemov in storitev ITS v Sloveniji v skladu s skupno evropsko transportno politiko, z vključevanjem domačih strokovnih in gospodarskih potencialov z različnih področij (promet, informatika, elektronika, telekomunikacije) tako v javnem kot zasebnem sektorju ter povezovanjem ključnih akterjev na transportnem področju in vključevanjem uporabnikov prometne infrastrukture.
Nosilec nacionalnega programa TEMPO 2004-2006, ki ga je delno finančno podpiral Direktorat za transport in energijo Evropske komisije preko regijskega programa CONNECT, je bilo Ministrstvo za promet RS, ki je strateško, organizacijsko in finančno vodilo program in nadziralo izvedbene aktivnosti posameznih projektov programa.
V projektu je kot strateški partner sodelovala tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji.
FAZA I
Izvedene so bile naslednje implementacije:
- sistem za nadzor in vodenje prometa na odsekih Klanec – Ankaran in Vransko – Blagovica (videodetekcijski sistem štetja prometa, zbiranje in obdelava prometnih in vremenskih podatkov, podatkov o pojavu izrednih dogodkov na avtocesti in vseh drugih podatkov, ki jih sistem potrebuje za delovanje, nadzor nad trenutnim stanjem na cesti, nadzor nad delovanjem posameznih komponent sistema, vodenje prometa in informiranje uporabnikov avtocest);
- postavitev video nadzornih kamer na AC omrežju, s čimer se je povečala varnost na avtocestah in optimiziral odzivni čas strokovnih služb ob izrednih dogodkih;
- sistem varnostnih naprav v predorih Kastelec, Dekani, Trojane in Podmilj (sistem prezračevanja, sistem za nadzor kakovosti zraka in sistem za krmiljenje prezračevanja, sistem za klic v sili in požarno javljanje).
Izveden je bil pilotski projekt:
- pilotski projekt sistema podajalcev magnetnih listkov za cestninjenje zaprtega sistema na AC Ljubljana – Kozina;
Več informacij lahko najdete na spletni strani http://www.programtempo.si.
Projektno tehnična in prostorska dokumentacija za avtocestni odsek Slivnica-Ptuj (Draženci)-Gruškovje (del Pyhrnske avtoceste)
Slivnica-Draženci-Gruškovje
Evropska Komisija je izdala 20.12.2006 Odločbo o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti za projekt skupnega interesa »Tehnični projekt in prostorska dokumentacija za avtocestni odsek Slivnica – Ptuj (Draženci) – Gruškovje, kot dela Pyhrnske avtoceste« na področju vseevropskih infrastrukturnih omrežij v okviru letnega prometnega programiranja (TEN-T). Projekt sestavlja dopolnitev tehnične dokumentacije za avtocestni odsek Slivnica - Ptuj, na podlagi katerega se bo lahko začela faza izgradnje in pridobitev posebne tehnične dokumentacije za avtocestni odsek Ptuj - Gruškovje. Okvirna vrednost projekta je 3.424 milijona evrov (brez DDV), odobreno sofinanciranje skupnosti glede na Odločbo Evropske komisije pa je 1,7 milijona evrov. Vse aktivnosti, ki so bile predmet projekta, so bile zaključene do konca leta 2010.
Projekt PROMET
Evropska komisija je 12.7.2007 v okviru letnega prometnega programa TEN-T izdala odločbo o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti za projekt skupnega interesa »PROMET – Projekt za upravljanje prometa v Evropi«.
Najvišji znesek upravičenih stroškov DARS d.d. po omenjeni odločbi zanaša 1.720.000 evrov, pri čemer Evropska komisija financira do 49,5%.
Projekt je trajal od 1.12.2006 do 30.11.2008.
PROMET – PROject for the management of European traffic je čezmejni partnerski projekt slovenskega in italijanskega ministrstva za promet. Projekt PROMET v imenu Ministrstva za promet izvaja DARS d.d.. Naloga projekta je »taktično vodenje« čezmejnih povezav in koordinacija inteligentnih transportnih sistemov dveh sosednjih regij/avtocest, s ciljem povečati kakovost spremljanja in vodenja prometa ter vplivati na varnost za uporabnike cest s pomočjo interoperabilnosti in celovitih rešitev.
Projekt je sofinancirala Evropska unija iz proračuna vseevropskih omrežij.