Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Sredstva CEF – Instrument za povezovanje Evrope

 

CEF

Karavanke – PGD/PZI za dograditev predora

DARS d.d. je na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenega med Ministrstvom za infrastrukturo in Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA), pridobil evropska sredstva v višini 2.646.415,13 EUR, kar predstavlja 50 odstotkov upravičenih stroškov, za izdelavo projektne dokumentacije faze PGD/PZI za dograditev avtocestnega predora Karavanke.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta 18. 7. 2016 sklenila Sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem projekta, s katerim je bila izvedba projekta prenesena na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.

 

Financiranje projektne dokumentacije spada med projekte, ki jih je EU sofinancirala iz sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) – obdobje 2014–2020.

Karavanke – gradnja druge cevi predora

Slovenija in Avstrija sta julija 2017 za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) pridobili nepovratna sredstva (Slovenija v višini največ 7,95 mio EUR, kar je enako 10 odstotkov vseh upravičenih stroškov projekta). Evropska komisija je namreč projekt prepoznala kot pomemben korak, ki bo prispeval k razvoju celovitega cestnega omrežja ter izboljšal neposredno povezavo dveh koridorjev jedrnega omrežja TEN-T. Odpravil bo ozko grlo na čezmejnem avtocestnem odseku ter hkrati zagotovil višjo stopnjo varnosti prometa skozi predor.

 

Avstrijsko Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo je 6. 11. 2017 kot koordinator projekta z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) podpisalo sporazum o dodelitvi nepovratnih EU sredstev v okviru IPE.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta 30. 11. 2018 sklenila Sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem projekta, s katerim je bila izvedba projekta prenesena na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.

Crocodile 2

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) in AustriaTech kot koordinator projekta Crocodile 2 sta 3. 12. 2015 sklenila Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvedbo aktivnosti na področju nadzora in vodenja prometa. Pri projektu je sodelovalo skupaj devet držav članic EU, Slovenija je bila na podlagi sporazuma upravičena do evropskih sredstev v višini 20 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 1.046.376,08 EUR.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta 5. 9. 2017 sklenila Sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem projekta, s katerim je bila izvedba aktivnosti projekta prenesena na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.

Crocodile 3

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) in AustriaTech kot koordinator projekta Crocodile 3 sta 6. 11. 2017 sklenila Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvedbo aktivnosti na področju nadzora in vodenja prometa. Pri projektu sodeluje skupaj pet držav članic EU, Slovenija je na podlagi sporazuma upravičena do evropskih sredstev v višini 20 odstotkov upravičenih stroškov oziroma največ do višine 1,08 mio EUR.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta 9. 8. 2019 sklenila Sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem projekta, s katerim je bila izvedba aktivnosti projekta prenesena na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.

 

 Digitalna brošura o projektu Crocodile 3 (v angleščini)

C-Roads

C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih sistemov (tudi Cooperative Systems, Cooperative ITS ali C-ITS) za prenos informacij v realnem času, ki temeljijo na komunikacijah vozilo–vozilo, vozilo–infrastruktura in infrastruktura–vozilo. S temi sistemi se lahko bistveno izboljšajo učinkovitost transportnega sistema, varnost vseh uporabnikov cest in udobnost mobilnosti. Da bi dosegli te cilje, mora biti komunikacija med vozili in prometno infrastrukturo zanesljiva in hitra ter ustrezna za varnostne aplikacije ITS, ki povečujejo varnost v cestnem prometu, tako da vozniku in vozilu sporočajo več informacij o okolici, drugih vozilih in drugih uporabnikih cest.

 

V začetku oktobra 2016 je začela delovati platforma C-Roads, ki združuje državne institucije in upravljavce cest iz 11 držav članic EU (Avstrije, Belgije, Češke, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Slovenije in Velike Britanije), z namenom usklajevanja dejavnosti za uvajanje kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS) po Evropi.

 

Platforma C-Roads z razvojem usklajenih specifikacij, ki upoštevajo priporočila EU za platformo sistemov C-ITS, s povezovanjem vseh uvajanj sistemov C-ITS in načrtovanjem intenzivnega navzkrižnega testiranja danes uresničuje čezmejne storitve sistemov C-ITS ter postavlja temelje za povezana in avtomatizirana vozila.

 

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je 3. 11. 2016 podpisala Sporazum o dodelitvi nepovratnih EU sredstev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), s katerim je dodelila finančno pomoč Sloveniji za projekt C-Roads Slovenija v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma največ 1,16 mio EUR.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta 12. 10. 2017 sklenila Sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem projekta, s katerim je bila izvedba aktivnosti projekta prenesena na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.

 

 Digitalna brošura o projektu C-Roads (v angleščini) 

 

C-Roads 2

C-Roads 2 je nadaljevanje oz. nadgradnja projekta C-Roads.

 

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je z Ministrstvom za infrastrukturo 31. 10. 2017 podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih EU sredstev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), s katerim je dodelila finančno pomoč Sloveniji za projekt C-Roads Slovenija 2 v višini največ 1,55 mio EUR, kar je enako 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov projekta.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in DARS d.d. sta 8. 3. 2019 sklenila Sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem projekta, s katerim je bila izvedba aktivnosti projekta prenesena na DARS d.d. ter določen terminski in finančni načrt izvedbe.

CEF 2

ACCESS2KOPERPORT

Projekt ACCESS2KOPERPORT je bil sprejet v okviru razpisa Evropske unije skozi program Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) – prioriteta Transport v letu 2022, s specifičnim ciljem, ki je vezan na ukrepe za »Dvojno rabo« oz. »Vojaško mobilnost«. Projekt je namenjen gradnji infrastrukture, ki bo služila tako za prevoz tovora in ljudi kot tudi za prevoz težke vojaške opreme na jedrnem omrežju do koprskega pristanišča, med leti 2022 in 2026. Program CEF Transport 2022 je sofinanciran v višini do 50 odstotkov.

 

Gre za 60-mesečni projekt, za katerega je bil podpisan sporazum oktobra 2022 in v katerem DARS d.d. sodeluje z Luko Koper kot vodilnim partnerjem za gradnjo cestnega odseka, ki povezuje koprsko hitro cesto s pristaniščem (DARS), ter gradnjo 12. veza in novega Ro-Ro veza v pristanišču (Luka Koper, d.d.).

 

Aktivnosti, ki se bodo izvajale v projektu, bodo upoštevale vso projektno dokumentacijo, ki je predvidena pred izvedbo del (arheološke raziskave IDP, PGD, PZI itd.). Vrednost projekta znaša 40.185.560 EUR, kjer je 32.069.560 EUR predvidenih za Luko Koper, d.d. in 8.116.000 EUR za DARS. Aktivnosti so sofinancirane v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov.

 

Projekt je deležen financiranja Evropske unije skozi program IPE – prioriteta Transport. ACCESS2KOPERPORT se je pričel izvajati januarja 2022 in se bo zaključil konec leta 2026.

X4ITS

 

Projekt združuje javne organe, mesta, operaterje javnega prevoza, upravljavce železniške in cestne infrastrukture in ponudnike storitev prometnih informacij iz vzhodne in srednje Evrope (AT, CZ, HR, HU, RO, SI). Kot nadaljevanje prejšnjih faz CROCODILE bo X4ITS nadaljeval delo z ohranjanjem dosežkov in odpiranjem novih pomembnih področij delovanja. Države članice EU sodelujejo pri izboljšanju čezmejnega prometa in prevoza z izvajanjem usklajenih in sinhroniziranih aplikacij ITS na cestnem omrežju visoke ravni na teh območjih ter izvajanjem primerov uporabe C-ITS na podlagi specifikacij C-Roads v mestna območja, povezana z avtocestnim cestnim omrežjem. Izvedbe se bodo osredotočale na boljše možnosti zbiranja, obdelave in dostopa do podatkov, ki zajemajo namestitev opreme, nadgradnjo procesov in navezovanje povezav do Državnih dostopnih točk, predvsem ko gre za povezave na sekundarno cestno omrežje kot tudi na ( multimodalna in/ali urbana) vozlišča. Zlasti v vzhodni in srednji Evropi, kjer je več manjših držav (večina jih ima različne jezike) z veliko čezmejnega prometa, je izmenjava informacij nujna. Zato se države članice in partnerji X4ITS zavezujejo, da bodo dali podatke na voljo vzdolž celotnega koridorja, kar naj bi na koncu vodilo do visokokakovostnih informacijskih storitev za končne uporabnike. Poleg tega bo medkoridorsko sodelovanje z drugimi koridorskimi projekti dodatno okrepljeno s skupnim postopkom za izdelavo skupne in usklajene metode za oceno učinka. Ta skupni postopek vrednotenja bo presegel rezultate prejšnjih faz CROCODILE. Poudaril bo okoljski in varnostni vpliv X4ITS ter njegov prispevek k ključnim prednostnim nalogam v okviru strategije trajnostne in pametne mobilnosti, dekarbonizaciji in digitalizaciji prometnega sektorja EU, pa tudi v zvezi z doseganjem Vizije nič in zmanjšanja nesreč.

 

Projekt se je začel izvajati marca 2023 in se bo zaključil februarja 2027.

SIRIUS

Cilj projekta SIRIUS je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji. Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov, ki se bo izvajal štiri leta, bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

 

Projekt Nadgradnja strateško pomembne cestne infrastrukture v Sloveniji (angleško Strategically Important Road Infrastructure Upgrade in Slovenia) - SIRIUS, ki sta ga prijavila Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, vključuje Projekt SIRIUS na področju avtocestne infrastrukture obsega zamenjavo viadukta Devina VA0065 ter rekonstrukcijo viadukta Devina VA036 na odseku štajerske avtoceste A1 med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami in zamenjava mostov čez reko Pivko VA0187 ter VA0188 na odseku primorske avtoceste A1 med Postojno in Razdrtim. Premostitveni objekti zaradi neustrezne nosilnosti ne zadostijo standardom za vojaško mobilnost. Devina Viadukt VA036 se lahko rekonstruira, ostali trije objekti pa morajo biti na novo zgrajeni. Projekt je bil uvrščen na seznam investicij in je del Nacionalnega načrta za vojaško mobilnost, ki ga je pripravila Stalna medresorska koordinacijska skupina za vojaško mobilnost.

 

Avtocesta A1 od Šentilja do Kopra je pomembna pot med vzhodno in zahodno Evropo, ki bo kljub izgradnja dodatnega železniškega tira med Divačo in Koprom bo prevzela več kot 40 % tovornega prometa. Cilj projekta SIRIUS je ohraniti ustrezno TEN-T omrežje brez ozkih grl in zagotoviti cestno infrastrukturo, ki omogoča izvajanje vojaških transportov, predvidenih s standardi dvojne rabe, brez dodatnih posegov na infrastrukturo. 

 

Za zamenjavo in rekonstrukcijo navedenih objektov ne bo treba izvesti presoje vplivov na okolje.

 

Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je 19. 6. 2024 podpisala Sporazum o dodelitvi nepovratnih EU sredstev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), s katerim je dodelila finančno pomoč družbi DARS za projekt SIRIUS v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma največ 6.965.500 EUR.

 

 Izjava organa Pivka.pdf

Izjava organa Devina.pdf

CEF DIGITAL

5G-ADRIA

DARS je v sodelovanju s partnerji – Telemach Slovenija, Telemach Hrvaška, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in podjetje OiV iz Hrvaške – 1. 1. 2024 v okviru finančnega inštrumenta Connecting Europe Facility (CEF) začel izvajati šestmesečni projekt 5G-ADRIA.

 

Konzorcij 5G-ADRIA bo raziskal in analiziral, kakšna infrastruktura 5G je potrebna za podporo prihodnjim storitvam, povezanim s prometom, ki se bodo uporabljale vzdolž prometnih koridorjev v dveh državah članicah EU, v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

Študija 5G-ADRIA bo obravnavala naslednje:

  • Usklajevanje obstoječe pasivne in aktivne infrastrukture vzdolž koridorja s trenutnimi prometnimi informacijami in storitvami upravljanja. Študija bo podlaga za razvoj prihodnjih omrežij in storitev.
  • Uvedbo začetnih standardiziranih storitev CAM (računalniško podprta proizvodnja) z izboljšanimi prometnimi informacijami in upravljanjem, ki zahtevajo boljšo pokritost 5G z večjimi zahtevami po podatkih in gostoto vozil.
  • Uvedbo naprednih storitev CAM s kooperativno izmenjavo informacij o mednarodnem prometu v realnem času in upravljanjem prometa v realnem času, kar pomeni pritisk na gosto pokritost z omrežjem 5G, visoko zmogljivost prenosa podatkov, nizko zakasnitev storitev in visoko storitveno zanesljivost.
  • Pripravo podlage za omrežja naslednje generacije z izjemnimi zmogljivostmi, ki jih v bližnji prihodnosti morda ne bo mogoče doseči, npr. storitve, za katere sta potrebna izjemno velik pretok podatkov in majhna zakasnitev.

 

S projektom bomo razvili poslovni model ter izvedli študijo donosnosti in javnih koristi. Projekt 5G-ADRIA bo obravnaval različne vidike, ki so v skladu s politikami EU, kot so e-zdravje, mobilnost in e-mobilnost, transport, industrija, pametna družba, pametna mesta ipd.

5G-SITACOR

Projekt se nanaša na študijo o razširitvi tehnologije 5G na čezmejne odseke med Italijo in Slovenijo na TEN-T sredozemskem in baltsko-jadranskem koridorju. Študija se izvaja pod okriljem Instrumenta za povezovanje Evrope CEF (Connecting Europe Facility), natančneje v okviru evropskega razpisa CEF-DIG-2022-5GCORRIDORS, ki financira rast, zaposlovanje in konkurenčnost prek naložb v infrastrukturo na ključnih čezmejnih območjih držav Unije.

Končni cilj študije je določiti parametre, potrebne za vzpostavitev infrastrukture, namenjene razvoju pametnih digitalnih storitev za ozemlja in skupnosti, ki se lahko uporabljajo v podjetjih, šolah, bolnišnicah, mestih in na avtocestah.

Projekt 5G-SITACOR bo ocenil tehnične potrebe za opremljanje sredozemskega in baltskega koridorja TEN-T, še posebej čezmejnih odsekov med regijo Furlanija-Julijska krajina (Italija) in Republiko Slovenijo, z nevtralno in agnostično pasivno in aktivno infrastrukturo, namenjeno razvoju digitalnih storitev. 

 

Študija zajema več kot 200 km sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja ter več kot 60 km dodatnih avtocest, ki služijo kot obvozne poti v primeru kritičnih dogodkov.


Glavne poti so:

 

  • Videm sever - Palmanova (27 km)
  • Latisana - Fernetiči in Fernetiči - Sežana (102 km)
  • Fernetiči - Sežana - Divača (16 km)
  • Fernetiči - Koper preko Trsta (36 km)
  • Koper - Divača - Postojna (57 km)
  • Vileš - Gorica - Nova Gorica - Razdrto (62 km)

 

Projekt vključuje več italijanskih in slovenskih partnerjev:

  • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia (koordinator)
  • Retelit (operater telekomunikacijskih in IT storitev v Italiji)
  • ANAS (upravljavec državnih cest v Italiji)
  • DARS (upravljavec in vzdrževalec avtocest in hitrih cest v Sloveniji)
  • Luka Koper (mednarodno tovorno pristanišče v Sloveniji)
  • Telekom Slovenije (ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji)
  • Univerza v Ljubljani (visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji)
  • Università di Trieste (visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Italiji)
  • Autostrade Alto Adriatico (koncesionar za avtoceste v severovzhodni Italiji in pridruženi partner).

 

Projekt v skupnem znesku 685.484 evrov je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) v višini 50 %.

Novice s področja EU projektov

DARS znova uspešen pri pridobitvi evropskih sredstev
20.06.2024
EU projekti
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je z družbo DARS 19. junija 2024 sklenila sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev Evropske unije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). DARS bo tako prejel finančno pomoč za projekt SIRIUS v višini največ  6.965.500 EUR, kar je 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta.
DARS v sodelovanju s partnerji predstavil infrastrukturo prihodnosti: most 5G
13.06.2024
EU projekti
Končuje se projekt, v katerem je DARS v sodelovanju s partnerji – Telemach Slovenija, Telemach Hrvaška, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in podjetje OiV iz Hrvaške – v okviru finančnega inštrumenta Connecting Europe Facility (CEF) raziskal in analiziral, kakšna infrastruktura 5G je potrebna za podporo prihodnjim storitvam, povezanim s prometom, ki se bodo uporabljale vzdolž prometnih koridorjev v dveh državah članicah EU, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Objavljen razpis za elektro-strojno opremo druge cevi predora Karavanke - paket 2
20.03.2024
Splošne novice
Upravljavec avstrijskih avtocest ASFINAG GmbH je objavil javni razpis za izvedbo elektro-strojne opreme v celotnem slovensko-avstrijskem avtocestnem predoru Karavanke - paket 2, ki je trenutno v gradnji. 
Napredek pri gradnji hitre ceste na Koroško in pri izkopu predora Karavanke
29.06.2022
Splošne novice
V družbi DARS nas veseli, da smo pri najpomembnejših infrastrukturnih projektih stopili korak naprej in lahko nadaljujemo z deli. Pri gradnji tretje razvojne osi sever se dela lahko nadaljujejo na sklopu hitre ceste ob Škalskem jezeru in delu navezovalne ceste Konovo. Prav tako smo dosegli nov mejnik pri gradnji druge cevi predora Karavanke.  
Mednarodna konferenca '46. Dnevi ASECAP' v Ljubljani
07.06.2018
EU projekti
Predsednik uprave družbe DARS dr. Tomaž Vidic se je udeležil odprtja 46. študijskih in informacijskih dnevov ASECAP, ki jih organizira evropsko strokovno združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev avtocest. Konferenca poteka med 6. in 8. junijem 2018 v Ljubljani in je vsebinsko posvečena vlogi infrastrukturnih investicij v novem paketu za mobilnost EU na področju cest, udeležuje pa se je približno 220 udeležencev iz 21 držav.
Odpiranje ponudb za izgradnjo druge cevi predora Karavanke
20.03.2018
EU projekti
V prostorih družbe DARS v Ljubljani je bilo danes odpiranje ponudb, ki so prispele na javni razpis "Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke". Pravočasno, do 10. ure, je prispelo skupno devet ponudb. V skladu z razpisanimi pogoji in merili bo strokovna komisija za izvedbo javnega naročila svoje delo nadaljevala s podrobnim pregledom in oceno prejetih ponudb. Pogodba z izbranim izvajalcem bo lahko podpisana šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji oddaje predmetnega javnega naročila.
Objavljen razpis za gradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke
15.12.2017
EU projekti
Ministrstvo za okolje in prostor je na zahtevo družbe DARS d.d. oktobra 2017 izdalo delno gradbeno dovoljenje za gradnjo vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke in dograditev odseka avtoceste A2 med predorom Karavanke in priključkom Hrušica v štiripasovnico, ki je pred kratkim postalo pravnomočno. DARS je zato skladno z načrtovano časovnico v tem tednu posredoval v objavo slovenskemu ter evropskemu portalu javnih naročil razpisno dokumentacijo za graditelja druge cevi karavanškega predora.
Podravski avtocestni krak bogatejši za 7,3 km sodobne štiripasovnice
22.11.2017
EU projekti
Družba DARS bo jutri dopoldne predala prometu prvi del odseka podravske avtoceste A4 med Draženci in Gruškovjem. Slavnostni govornik bo predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki bo skupaj z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem in predsednikom uprave družbe DARS dr. Tomažem Vidicem tudi prerezal otvoritveni trak na uradnem odprtju 7,3 kilometra dolge štiripasovnice med Draženci in Podlehnikom.
DarsGo prvi slovenski infrastrukturni projekt z jamstvom EU
16.11.2017
EU projekti
Ob robu mednarodne naložbene konference "Nov naložbeni zagon" so podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Vazil Hudák, predsednik uprave DARS d.d. dr. Tomaž Vidic in član uprave DARS d.d. mag. Gašper Marc svečano podpisali kreditno pogodbo za financiranje prvega infrastrukturnega projekta v Sloveniji, ki bo imel jamstvo Evropske unije oziroma evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Gre za financiranje vzpostavitve elektronskega cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone (težka vozila).
Slovenija in Avstrija pridobili evropska sredstva za drugo cev predora Karavanke
13.07.2017
EU projekti
Republika Slovenija in Republika Avstrija sta na razpisu IPE - Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna evropska sredstva za izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke. IPE je za izgradnjo predorske cevi namenil sredstva v višini največ 7,95 mio EUR oziroma 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta. Dograditev predora Karavanke bo zagotovila večjo pretočnost, krajše potovalne čase in višjo stopnjo prometne varnosti.
Izognite se predvidenim poletnim zastojem na koncu podravske avtoceste
16.06.2017
EU projekti
Zaradi zapore ptujskega mostu čez Dravo in poostrenega mejnega nadzora, ki je posledica evropske uredbe, so letos pričakovani zastoji na podravski avtocesti A4 v smeri proti Hrvaški. To še zlasti velja za odsek med Draženci in Gruškovjem, kjer poteka izgradnja 13-kilometrskega avtocestnega odseka. Vsakoletne izkušnje kažejo, da je med junijem in septembrom na odseku med Mariborom in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje izredno povečan promet, z vrhuncem v juliju in avgustu. Že nekaj let so prometno izredno obremenjene zlasti sobote v juliju in avgustu, ko se ponavljajo večkilometrski zastoji.
Na podravski avtocesti med Draženci in Podlehnikom že po novozgrajeni polovici avtoceste
19.12.2016
EU projekti
Graditev odseka podravske avtoceste A4 med Draženci (Ptujem) in Gruškovjem, ki jo sofinancira Evropska unija, poteka skladno z načrtom. Potem ko je promet septembra letos stekel promet po prvih treh kilometrih smernega vozišča avtoceste od razcepa Draženci proti Gruškovju, smo konec minulega tedna prometu predali še preostali del do Podlehnika. To pomeni, da sedaj promet poteka po polovici novozgrajene avtoceste dvosmerno v razdalji nekaj več kot sedem kilometrov, ob omejenih hitrosti vožnje (gradbiščni promet) 50 km/h. Promet bo tako urejen tudi v prihodnji turistični sezoni.
Graditelj podravskega avtocestnega odseka prebil prvo cev predora Log
17.11.2016
EU projekti
Graditev odseka podravske avtoceste A4 med Draženci (Ptujem) in Gruškovjem, ki jo sofinancira Evropska unija, poteka skladno z načrtom. Danes opoldan je izvajalec del, sarajevska družba EURO-ASFALT, prebil levo cev predora Log na bodočem 13-kilometrskem avtocestnem odseku. Leva cev predora Log, gledano iz smeri Maribora proti Gruškovju na meji s Hrvaško, je skupaj s portali dolga 147 metrov, pri čemer je dolžina podzemnega izkopa 104 metre. Preboj druge, desne cevi je pričakovati še v tem mesecu.
Preusmeritev prometa na del novozgrajene polovice avtoceste Draženci–Gruškovje
28.09.2016
EU projekti
Na podravskem avtocestnem odseku Draženci–Gruškovje dela potekajo skladno s terminskim načrtom. Danes, 28. septembra v popoldanskih urah bo promet z glavne ceste preusmerjen na del novozgrajene polovice avtoceste, v skupni dolžini tri kilometre, in sicer od konca dosedanje avtoceste v Dražencih do novega nadvoza. Promet bo po novi polovici potekal dvosmerno, taka prometna ureditev pa bo trajala do končanja gradnje celotne avtoceste. Z novozgrajene polovice avtoceste bo začasno izveden priključek na obstoječo glavno cesto.
Med turistično sezono manj zastojev na koncu podravske avtoceste
30.08.2016
EU projekti
Ob začetku letošnje turistične sezone so se v javnosti pojavile bojazni, da bodo zastoji na koncu podravske avtoceste občutno daljši kot ob koncih tedna med lansko sezono. V jeseni 2015 so namreč izvajalci začeli graditi preostalih 13 kilometrov avtoceste med Draženci (Ptujem) in Gruškovjem na meji s Hrvaško. Gradbišče je neposredno ob obstoječi glavni cesti Ptuj–Gruškovje, kar lahko vpliva na promet. Zato smo pred sezono sprejeli ukrepe za večjo pretočnost prometa, ki smo jih začeli izvajati v prvi polovici julija. Družbi DARS d.d. je v sodelovanju z drugimi deležniki tako uspelo, da je bil promet bolj pretočen kot v lanski sezoni.
Nov most čez potok Polskava odprt, s pospešeno gradnjo nadvozov in podvozov do večje pretočnosti in varnosti pri prečkanju ceste Draženci Gruškovje
14.07.2016
EU projekti
Izvajalci so dela v sklopu ureditve vzporedne ceste ob gradnji avtocestnega odseka Draženci– Gruškovje končali v dogovorjenem roku. Most omogoča, da lahko promet poteka po cesti skozi Tržec kot pred gradnjo in ni več potrebno voditi prometa po obvozni poti, ki je vodila na glavno cesto G1-9. Gradila ga je Gorenjska gradbena družba v sklopu konzorcija na čelu s Pomgradom.
Odprta info točka ob odseku Draženci Gruškovje
18.05.2016
EU projekti
Z današnjim dnem smo v občini Podlehnik, v neposredni bližini osnovne šole Podlehnik, občanom, medijem, strokovnim in drugim javnostim odprli vrata info točke, ki je namenjena seznanjanju s potekom izgradnje avtocestnega odseka Draženci Gruškovje.
S podpisom pogodbe pričetek izgradnje 2.a etape avtoceste Draženci – MMP Gruškovje
25.04.2016
EU projekti
Družba za avtoceste Republike Slovenije je povezala večino Slovenije z avtocestnim sistemom, ki je postal del evropskih prometnih povezav. Podpis pogodbe med DARS d.d. in EURO-ASFALT d.o.o. Sarajevo za »Izvedbo gradnje odseka AC Draženci - MMP Gruškovje - 2a. etapa od km 7,26 do km 13,03 v dolžini 5,771 km« predstavlja še en kamen v mozaiku naših načrtov in prizadevanj na tej poti.
Odobrena evropska sredstva za izgradnjo AC odseka Draženci – MMP Gruškovje
08.04.2016
EU projekti
Evropska komisija je včeraj sprejela izvedbeni sklep o odobritvi finančnega prispevka v višini 63,5 milijona evrov, za projekt „Avtocesta A4: Slivnica – Gruškovje: Draženci – Mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje“, izbran v okviru „Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020“ v Sloveniji.
Obnovitvena dela na AC odseku Maribor center (Ptujska) – Slivnica
06.04.2016
EU projekti
Na odseku Maribor center (Ptujska) – Slivnica so se začela pripravljalna dela v okviru obnove približno štirih kilometrov vozišča proti Ljubljani vključno z obnovo hidroizolacije na viaduktu Gramoznica. S postavitvijo popolne zapore bomo predvidoma pričeli v četrtek, 07.04.2016. Ob zapori odseka bo promet preusmerjen na drugo polovico AC, kjer bo odvijanje prometa potekalo po 2+1 pasu. Zapora se bo (po potrebi) obračala, kar pomeni, da bosta 2 vozna pasova zagotovljena vedno v smeri, v kateri se glede na del dneva pričakuje večje prometne obremenitve. Konec tega tedna se bodo pričela dela na obnovi voziščne konstrukcije, ki bodo potekala v treh fazah.
Slovenski avtocestni predori povezani v varen sistem vseevropskega cestnega omrežja
21.03.2016
EU projekti
Trenutno je na slovenskem avtocestnem sistemu 14 predorov daljših od 500 metrov. Vsi ti so del trans-evropskega cestnega omrežja (TERN), in zapadejo pod določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju. V slovenski pravni red to direktivo prenaša Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Uredba UL RS 48/2006) sprejeta 11. maj 2006.
O poteku gradnje odseka Draženci Gruškovje tudi Vlada RS
10.03.2016
EU projekti
Tekom obiska Vlade RS v Podravju se je na gradbišču novega avtocestnega odseka Draženci Gruškovje mudil minister za infrastrukturo, dr. Peter Gašperšič. Poudaril je, da gre za zahteven projekt, saj se istočasno gradi AC in vzporedna cesta in da »računamo na to, da bo ta investicija uspešno zaključena v okviru zastavljenih terminskih načrtov, kar je zelo pomembno za regijo in državo.«
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA ZAVRNILA ZAHTEVEK ZA REVIZIJO, VLOŽEN S STRANI SGP POMGRAD D.D. IN ZAHTEVEK ZA REVIZIJO, VLOŽEN S STRANI GP KRK D.D., V POSTOPKU ODDAJE JAVENGA NAROČILA ZA IZBOR IZVAJALCA ZA IZGRADNJO 2.A ETAPE ODSEKA DRAŽENCI GRUŠKOVJE
15.01.2016
EU projekti
Državna revizijska komisija je danes DARS d.d. vročila sklep, s katerim je zavrnila zahtevek za revizijo, vložen s strani SGP Pomgrad d.d. in zahtevek za revizijo GP Krk d.d., v postopku oddaje javnega naročila za izbor izvajalca za »Izvedbo gradnje odseka AC Draženci - MMP Gruškovje - 2a. etapa od km 7,26 do km 13,03 v dolžini 5,771 km«.
Dars pridobil 22.563.907,05 evrov sredstev evropske kohezijske politike za rekonstrukcijo posameznih AC odsekov za povečanje varnosti
03.11.2015
EU projekti
Družba Dars je prejela odločbo o dodelitvi sredstev za skupino projektov »Rekonstrukcija posameznih AC odsekov za povečanje varnosti« v višini 22.563.907,05 evrov. Obnova avtocestnih odsekov (projektov) vključuje popravila in nadgradnjo asfaltnih plasti in modernizacijo prometne signalizacije s ciljem povečanja prometne varnosti in nižanja stroškov uporabnikov avtocest (stroški porabe goriva in stroški vzdrževanja).
Dars pričel z gradnjo zadnjega dela avtocestnega križa
09.10.2015
EU projekti
Danes smo v družbi DARS s položitvijo temeljnega kamna simbolično pričeli dela na 13 km trasi avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje. Avtocesta predstavlja pomembno povezavo med dvema mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. Izboljšala bo kakovost življenja ljudi in zvišala prometno varnost, saj bo prevzela velik del mednarodnega prometa z obstoječe ceste G1-9 Draženci – Jurovci – Gruškovje. Slovesnosti ob začetku gradnje se je na gradbišču v Lancovi vasi kot slavnostni govornik udeležil predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, prisotni pa so bili tudi minister dr. Peter Gašperšič, predstavniki občin, skozi katere poteka trasa, in uprava družbe Dars.
Predvidoma v ponedeljek začetek pripravljalnih del zaradi obnove na odseku Maribor (Ptujska) - Slivnica
09.10.2015
EU projekti
Na odseku Maribor (Ptujska) – Slivnica, od km 0,810 do km 4,750, se bodo predvidoma v ponedeljek 12.10.2015 pričela pripravljalna dela s postavitvijo zapore obeh prehitevalnih pasov zaradi izvedbe prehoda preko ločilnega pasu. V vsako smer bosta potekla 2 zožena pasova. Dela so potrebna zaradi vzpostavitve zapore za obnovo voziščne konstrukcije. Zapora za obnovo vozišča se bo začela postavljati predvidoma v soboto 17.10.2015.
Obnovitvena dela na štajerski avtocesti
07.09.2015
EU projekti
Na odseku Slovenska Bistrica – Slovenske Konjice so se začela pripravljalna dela v okviru obsežnejše obnove približno štirih kilometrov vozišča proti Mariboru. Najpozneje od sredine prihodnjega tedna dalje bo promet potekal po dveh zoženih pasovih v obe smeri, pri čemer bo en pas proti Mariboru speljan na nasprotno stran avtoceste.
Obnovitvena dela na odseku primorske in gorenjske avtoceste
04.09.2015
EU projekti
V naslednjem tednu se bodo na odsekih primorske in gorenjske avtoceste začela obnovitvena dela. Na primorski avtocesti bo potekala obnova vozišča na odseku med Logatcem in Uncem, medtem ko bo na gorenjski avtocesti potekala obnova vozišča med priključkoma Jesenice – vzhod (Lipce) in Lesce.
Obnova voziščne konstrukcije na odseku dolenjske avtoceste Grosuplje – Ivančna Gorica
20.08.2015
EU projekti
Na odseku dolenjske avtoceste med Grosupljem in Ivančno Gorico so delavci DARS d.d. danes začeli postavljati zaporo za obnovo voziščne konstrukcije, ki se v smeri proti Novem mestu začne tik za priključkom Višnja Gora. Promet bo zaradi obnove približno šest kilometrov obeh smernih vozišč potekal zgolj po polovici avtoceste.
Podpis pogodbe za izvedbo gradbenih del na AC odseku Draženci Gruškovje
13.08.2015
EU projekti
DARS d.d. je danes s podjetjem EURO ASFALT d.o.o. Sarajevo podpisal pogodbo za izvedbo gradbenih del na AC odseku Draženci – Gruškovje za II. b etapo. Za II. a etapo na odseku AC Draženci – Gruškovje pa je DARS d.d. preje pet.
Podpisana pogodba za izvedbo gradbenih del na AC odseku Draženci Gruškovje
15.07.2015
EU projekti
DARS d.d. je danes z družbo SGP Pomgrad d.d. podpisal pogodbo, s katero naročnik oddaja, izvajalec pa prevzame v izvedbo gradbena dela na AC A4 Slivnica – MMP Gruškovje, pododsek AC Draženci - MMP Gruškovje, I. etapa od km 0+000 do km 7+260 dolžine 7+260 km, na trasi AC A4 Slivnica - MMP Gruškovje. Skupna pogodbena vrednost del z DDV znaša 68.580.424,62 EUR. Dela mora izvajalec dokončati v roku 28 mesecev po uvedbi v delo.
OBJAVLJEN JAVNI RAZPIS ZA IZVEDBO GRADNJE 2.A ETAPE AC DRAŽENCI – MMP GRUŠKOVJE
02.06.2015
EU projekti
Dars je 1. junija 2015 na portalu Javnih naročil Uradnega lista Republike Slovenije objavil javni razpis za izvedbo gradnje 2.A etape AC Draženci – MMP Gruškovje od km 7,26 do km 13,03 v dolžini 5,77 km.
Izbran izvajalec za gradnjo odseka Draženci Gruškovje
26.05.2015
EU projekti
DARS d.d. je 13 ponudnikov, ki so v postopku oddaje javnega naročila AC A4 Slivnica – MMP Gruškovje, pododsek AC Draženci - MMP Gruškovje, I. etapa od km 0+000 do km 7+260 dolžine 7+260 km (SKLOP 1) in AC A4 Slivnica – MMP Gruškovje, pododsek AC Draženci - MMP Gruškovje, II. b etapa – začetna gradbena dela (SKLOP 2) obvestil, da se javno naročilo za sklop 1; AC A4 Slivnica – MMP Gruškovje, pododsek AC Draženci - MMP Gruškovje, I. etapa od km 0+000 do km 7+260 dolžine 7+260 km odda ponudniku JV SGP Pomgrad + GGD d.d. + CGP d.d. Novo mesto + CP Ptuj d.d. za ponudbeno ceno 56.213.462,80 EUR (brez DDV) in sklop 2; AC A4 Slivnica – MMP Gruškovje, pododsek AC Draženci - MMP Gruškovje, II. b etapa – začetna gradbena dela odda ponudniku Euro Asfalt d.o.o. Sarajevo za ponudbeno ceno 6.166.184,13 EUR (brez DDV).
Nadzorni svet Dars se je seznanil s poslovanjem družbe v prvem trimesečju in podal predhodno soglasje k sklenitvi posla za odsek Draženci Gruškovje
21.05.2015
EU projekti
Nadzorni svet Dars d.d. se je na 8. seji, ki je potekala 20. maja 2015, seznanil s trimesečnim poročilom o poslovanju družbe, s poročilom revizije o obnovi poslovne stavbe v Celju in podal predhodno soglasje k sklenitvi posla za izgradnjo odseka Draženci Gruškovje ter predhodno soglasje k podpisu pogodbe za zadolževanje za izgradnjo tega odseka pri Evropski investicijski banki.
Preusmeritev prometa na odseku Arja vas - Šentrupert
29.04.2015
EU projekti
V ponedeljek, 4. maja 2015 se bo na odseku Arja vas – Šentrupert po 10. uri v primeru ugodnih vremenskih razmer pričelo s preusmeritvijo prometa. Promet se bo preusmerjal z leve polovice avtoceste na desno polovico (že obnovljeni del). Potek del si lahko ogledate tu: https://www.youtube.com/watch?v=K0eo1amJiT8
Z zavrnitvijo zahtevka za revizijo se projekt izgradnje odseka Draženci Gruškovje nadaljuje
09.04.2015
EU projekti
Državna revizijska komisija je v današnjem dopisu DARS, d.d. obvestila, da je zahtevek za revizijo postopka izbire izvajalca za gradnjo odseka Draženci Gruškovje zavrnila. Dars tako nadaljuje z aktivnostmi pregleda ponudb. V naslednjem koraku se bo med prispelimi popolnimi ponudbami skladno z Zakonom o javnem naročanju izbralo najugodnejšega ponudnika za izgradnjo 1. in 2.b etape odseka.
ODPIRANJE PONUD ZA IZGRADNJO 1. ETAPE AC ODSEKA DRAŽENCI - MMP GRUŠKOVJE
24.02.2015
EU projekti
Na sedežu družbe Dars d.d. je bilo danes odpiranje ponudb javnega naročila za izgradnjo 1. etape avtocestnega odseka )Draženci – MKMP Gruškovje od km 0,00 do 7.26 (sklop 1) ter 2. B etape – začetna gradbena dela (sklop 2). Limitirana vrednost ponudb za sklop 1 je znašala 80.247 mio evrov, za sklop 2 pa 7. 846 mio evrov, vse brez ddv.
Minister za infrastrukturo si je ogledal bodočo traso avtocestnega odseka Draženci Gruškovje
23.10.2014
EU projekti
Danes so se na delovnem srečanju v občini Podlehnik sestali Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, predsednik uprave DARS d.d. mag. Matjaž Knez, župan občine Podlehnik Marko Mačič ter ostali župani.
Začetek graditve protihrupne zaščite na odseku Dramlje–Celje–Arja vas
13.06.2014
EU projekti
Na odseku štajerske avtoceste Dramlje–Celje–Arja vas bo izvajalec v prihodnjem tednu začel s predhodnimi deli v okviru projekta graditve protihrupne zaščite. Projekt vključuje zgraditev 39 protihrupnih ograj (PHO) v skupni dolžini 18,3 kilometra oziroma površini 87.131 kvadratnih metrov ter višin od dva do 7,5 metra. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Za avtocesto med Draženci in Gruškovjem vložen zahtevek za gradbeno dovoljenje
30.05.2014
EU projekti
Na predstavitveni novinarski konferenci so predsednik uprave družbe DARS d.d. mag. Matjaž Knez, člana uprave Franc Skok in Tine Svoljšak ter direktor projekta avtoceste Draženci–MMP Gruškovje Bogdan Vrezner predstavili načrt izgradnje odseka podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem. Knez je uvodoma povedal, da gre za nadaljevanje projekta, ki ga je uprava postavila med prednostne naloge.
Začetek graditve protihrupnih ograj na A1 Brezovica–Vrhnika
07.04.2014
EU projekti
Na odseku primorske avtoceste A1 Brezovica–Vrhnika bo izvajalec danes začel s predhodnimi deli v okviru projekta graditve protihrupne zaščite. Projekt vključuje zgraditev protihrupnih ograj (PHO) v skupni dolžini 7,6 kilometra oziroma površini 33.784 kvadratnih metrov. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Na primorski avtocesti nadaljevanje gradnje protihrupnih ograj
08.03.2014
EU projekti
Na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna bo izvajalec del nadaljeval z graditvijo protihrupne zaščite. Delavci bodo v ponedeljek dopoldan, 10. marca 2014, začeli postavljati delovno zaporo na območju viadukta Unec. Zaradi izvedbe protihrupne zaščite bo v smeri proti Postojni v dolžini približno 600 metrov zaprt pas za počasna vozila, promet bo potekal po voznem in prehitevalnem pasu ob omejeni hitrosti vožnje. Dela bodo potekala predvidoma do 17. aprila 2014. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Bruselj bo sofinanciral izdelavo projekta za zgraditev avtoceste Draženci-Gruškovje
18.12.2013
EU projekti
Evropska komisija je izdala sklep o dodelitvi finančne pomoči unije za projekte splošnega interesa "Izdelava projekta za izvedbo za avtocestni odsek Draženci - MMP Gruškovje" na območju vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T). DARS d.d. je za omenjeni projekt izdelave projektno-tehnične dokumentacije za izvedbo del dograditve preostalega dela podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem na meji s Hrvaško po sklepu komisije upravičen do 1.105.000 evrov.
Zaključena preureditev cestninske postaje Pesnica
20.11.2013
EU projekti
V novembru je bila uspešno zaključena še preureditev čelne cestninske postaje Tepanje na štajerski avtocesti. DARS d.d. je uresničil zastavljeni cilj in od lanske jeseni dalje preuredil sedem prometno najbolj obremenjenih cestninskih postaj: Log in Videž na primorski avtocesti, Torovo na gorenjski, Dob na dolenjski ter Kompolje, Tepanje ter Pesnica na štajerski avtocesti.
Na primorski avtocesti dodatna protihrupna zaščita
06.11.2013
EU projekti
Na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna bo izvajalec del v tem tednu začel graditi protihrupno zaščito. Projekt vključuje zgraditev protihrupnih ograj (PHO) v skupni dolžini 3.799 metrov oz. površini 13.320 kvadratnih metrov, pri čemer bo v prvi fazi zgrajena protihrupna ograja na območju Unca, po koncu zime pa se bodo dela nadaljevala na območju Ravbarkomande in Postojne. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Začetek graditve protihrupnih ograj na dolenjski avtocesti
12.09.2013
EU projekti
Na odseku dolenjske avtoceste Malence–Šmarje Sap bo izvajalec del v petek, 13. septembra 2013, začel graditi protihrupno zaščito. Projekt vključuje postavitev absorpcijske obloge portalov (vhodov/izhodov) predora Mali vrh ter zgraditev protihrupnih ograj (PHO) v skupni dolžini 1,5 kilometra.
Uspešno zaključena tudi preureditev šeste cestninske postaje
05.07.2013
EU projekti
Preureditev čelne cestninske postaje Tepanje na štajerski avtocesti je bila zaključena v načrtovanem roku. Do začetka glavne turistične sezone je DARS d.d. uresničil cilj in od lanske jeseni dalje preuredil šest prometno najbolj obremenjenih cestninskih postaj: Log in Videž na primorski avtocesti, Torovo na gorenjski, Dob na dolenjski ter Kompolje in Tepanje na štajerski avtocesti.
Odobrena evropska sredstva za protihrupne ograje
30.11.2012
EU projekti
DARS d.d. je v sklopu sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 prejel odločbo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o dodelitvi sredstev za skupino projektov »Gradnja protihrupnih ograj na posameznih avtocestnih odsekih«. Višina skupnih stroškov projekta znaša 61.031.729 evrov, od tega bo 41.972.660 evrov prispeval kohezijski sklad, preostala sredstva pa DARS d.d. kot upravičenec navedenih evropskih sredstev.
EU bo namenila dva milijona evrov za izdelavo projekta pridobitve gradbenega dovoljena za avtocesto Draženci-Gruškovje
13.05.2011
EU projekti
Evropska komisija je izdala sklep o dodelitvi finančne pomoči unije za projekte splošnega interesa "Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni odsek Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje" na območju vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T). DARS d.d. je za omenjeni projekt izdelave projektno-tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za dograditev preostalega dela podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem na meji s Hrvaško po sklepu komisije upravičen do nekaj več kot dva milijona evrov.
Evropska komisija potrdila projekt avtocestni odsek Ponikve–Hrastje
22.11.2010
EU projekti
Evropska komisija je izdala odločbo za tako imenovani veliki projekt za zgraditev dolenjskega avtocestnega odseka Ponikve–Hrastje. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013; njegova vrednost znaša 95 milijonov evrov in bo sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada v višini 34 milijonov evrov.
Dokončan dolenjski avtocestni krak
30.06.2010
EU projekti
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) je danes predala prometu avtocestna odseka Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje. Dolenjska avtocestna odseka mimo Trebnjega in Mirne Peči, skupaj dolga 14,8 kilometra, delno financira tudi Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Skupna investicijska vrednost obeh odsekov znaša po investicijskem programu 224,71 milijona evrov, pomemben delež te vsote predstavljajo predvidena nepovratna sredstva evropskega kohezijskega sklada. DARS d.d. predaja prometu dolenjska avtocestna odseka v skladu tako s pogodbenimi roki z izvajalci del, kakor tudi letošnjim planom razvoja in obnavljanja avtocest, po katerem bosta odseka odprta za promet do začetka letošnje glavne turistične sezone. Novozgrajena avtocesta bo razbremenila obstoječo hitro cesto H1, saj bo prevzela ves tranzitni promet, povečala prometno varnost, izboljšala pogoje življenja prebivalcev in poslovanja gospodarstva.
Evropska komisija potrdila projekt avtocestni odsek Pluska - Ponikve
21.06.2010
EU projekti
Evropska komisija je 17. junija 2010 izdala Sklep Komisije o velikem projektu za izgradnjo avtocestnega odseka Pluska - Ponikve. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013; njegova vrednost znaša 123,9 milijona evrov in bo sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada v višini 53,2 milijona evrov.
DARS d.d. uspešno črpa sredstva Kohezijskega sklada
27.11.2009
EU projekti
Evropska komisija je pred kratkim izdala odločbo za projekt zgraditve 19,8-kilometrskega avtocestnega odseka Slivnica – Draženci, ki ga je DARS d.d. predal prometu sredi letošnjega julija. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, njegova investicijska vrednost znaša 278,2 milijona evrov, od česar bo iz sredstev kohezijskega sklada financiran v višini 88,3 milijona evrov. To je doslej največji kohezijski projekt Slovenije. Sicer pa je Evropska komisija doslej za obdobje 2007 - 2013 izdala odločbe o dodelitvi sredstev iz kohezijskega sklada za financiranje graditve slovenskih avtocest v višini 130 milijonov evrov, kar je približno 60 odstotkov skupno predvidenega zneska sofinanciranja graditve slovenskih avtocest, ki za omenjeno obdobje znaša 221,7 milijona evrov.
Evropska komisija potrdila projekt Slivnica – Draženci
13.11.2009
EU projekti
Evropska komisija je 12. novembra 2009 izdala odločbo o velikem projektu za izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica – Draženci. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), njegova vrednost znaša 278,2 milijona evrov in bo sofinancirana iz sredstev Kohezijskega sklada v višini 88,3 milijona evrov.
Dokončan avtocestni odsek med Slivnico in Draženci
16.07.2009
EU projekti
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) bo danes predala prometu 19,8 kilometra dolg odsek avtoceste med Slivnico in Draženci (Ptujem). Celotna načrtovana investicijska vrednost odseka Slivnica – Draženci, ki ga delno financira tudi Evropska unija iz Kohezijskega sklada, je 276,6 milijona evrov. DARS d.d. je z izvajalci sklenil pogodbe o graditvi avtoceste med Slivnico in Draženci sredi leta 2007, graditi so ga začeli konec poletja istega leta, danes pa ga naročnik v skladu tako s pogodbenimi roki kakor tudi letošnjim planom razvoja in obnavljanja avtocest tudi predaja prometu v načrtovanem roku. Promet bo stekel po novozgrajenem odseku predvidoma zgodaj popoldan.
Promet stekel po celotni pomurski avtocesti
30.10.2008
EU projekti
DARS d.d. je danes slovesno predal prometu še preostali del pomurske avtoceste, 26,1 kilometra dolg odsek med Lenartom oz. Spodnjo Senarsko in Vučjo vasjo. S tem je za promet odprta celotna, nekaj več kot 80 kilometrov dolga štiripasovna avtoceste med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko, katere sestavni del je tudi 2,8 kilometra dolg odcep hitre ceste do mejnega prehoda Dolga vas. Uprava DARS d.d. je tako uresničila enega temeljnih ciljev, ki si jih je zastavila pred natanko enim letom, ko je prevzela vajeti vodenja družbe, in pomursko avtocesto predala prometu štiri mesece pred iztekom zadnjih pogodbenih rokov z izvajalci. V sklepni fazi je tudi priprava razpisne dokumentacije za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo za dograditev odstavnih pasov na celotnem pomurskem avtocestnem kraku.
Promet stekel po celotnem odseku med Vrbo in Peračico
22.09.2008
EU projekti
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS d.d., je danes slovesno predala prometu 10-kilometrski odsek avtoceste med Vrbo in Peračico. S tem je dokončanih in predanih prometu vseh 70 kilometrov gorenjskega avtocestnega kraka med Karavankami in Ljubljano, z izjemo polovice 2,4 kilometra dolgega vozišča avtoceste med Peračico in Podtaborom. Investicijska vrednost odseka med Vrbo in Peračico je v investicijskem programu, potrjenem s strani prometnega ministra, ocenjena na 114,3 milijona evrov in ne bo presežena. Pri financiranju graditve odseka z nepovratnimi sredstvi Kohezijskega sklada v znesku 12,2 milijona evrov sodeluje tudi Evropska unija.
Promet stekel po vseh novozgrajenih 34 kilometrih pomurske avtoceste
19.08.2008
EU projekti
DARS d.d. je danes slovesno predal prometu vseh 34 kilometrov avtoceste med Beltinci in Pincami, skupaj z odcepom hitre ceste od Lendave do mejnega prehoda Dolga vas. S tem sta do danes dokončani in predani prometu že več kot dve tretjini pomurskega avtocestnega kraka med Mariborom in slovensko-madžarsko mejo. Izvajalec del pospešeno gradi še preostali del avtoceste med Lenartom in Vučjo vasjo, ki bo predan prometu predvidoma do konca oktobra letos.
Promet bo stekel po novozgrajenih 20 kilometrih pomurske avtoceste
13.08.2008
EU projekti
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) bo predvidoma v četrtek, 14. avgusta 2008, predvidoma v dopoldanskih urah predala prometu novozgrajeni, 17,4 kilometra dolg odsek štiripasovne avtoceste med Beltinci in Lendavo in 2,8 kilometra dolg odcep hitre ceste med Lendavo in mejnim prehodom Dolga vas. Preostali, 13,7 kilometra dolg odsek avtoceste med Lendavo in Pincami na meji z Madžarsko bo prometu predan 19. avgusta. Prebivalce pomurskih mest in vasi bodo nove cestne povezave razbremenile velikokrat tudi neznosnega tovornega prometa, ki ogroža varnost in okolje.
DARS d.d. prejel odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev za odsek Beltinci - Lendava
30.07.2008
EU projekti
DARS d.d. je prejel odločbo Evropske komisije o dodelitvi sredstev iz Kohezijskega sklada za avtocestni projekt Beltinci – Lendava, in sicer v višini 41.625.250 evrov.
Gradnja gorenjske avtoceste poteka po načrtih
12.02.2007
EU projekti
Gradnja manjkajočega dela gorenjske avtoceste (odsekov Vrba – Peračica in Peračica – Podtabor) poteka brez večjih zapletov. Avtocestni odsek Peračica – Podtabor bo prometu predan predvidoma konec leta 2007, dokončanje avtocestnega odseka Vrba – Peračica pa je predvideno leto za tem, konec leta 2008. Slednjega bo v predvideni višini 12.165.762 evrov (oz. nekaj več kot deset odstotkov celotnega zneska predvidenih sredstev) sofinancirala Evropska Unija iz Kohezijskega sklada, namenjenega zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državami članicami EU.
Avtocestni odsek Vrba – Peračica bo sofinancirala Evropska Unija
28.12.2006
EU projekti
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS d.d., je 14. decembra prejela odločbo Komisije Evropskih Skupnosti o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za projekt izgradnje avtocestnega odseka Vrba – Peračica. Delež predvidenega sofinanciranja znaša 12.165.762 evrov oz. 11,3 odstotka celotnega zneska predvidenih sredstev.
V gradnjo oddanih skoraj 90 odstotkov pomurskega avtocestnega kraka
21.09.2006
EU projekti
<FONT face=Arial>Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS d.d., je danes s podjetji SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Cestno podjetje Ljubljana, SGP Pomgrad Murska Sobota, CGP Novo mesto in Vegrad Velenje sklenila pogodbo za izgradnjo avtocestnega odseka Beltinci – Lendava na pomurskem avtocestnem kraku med Mariborom in Pincami na slovensko-madžarski meji. Pogodbena vrednost znaša 20,968 milijarde tolarjev, rok dokončanja pa je 24 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Hkrati je s podjetjem SGP Pomgrad Murska Sobota sklenila pogodbo za izgradnjo vodovoda v občini Sv. Jurij ob Ščavnici v vrednosti 468 milijonov tolarjev in z rokom dokončanja 23 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, katere sofinancerja sta Ministrstvo za okolje in prostor ter občina Sv. Jurij ob Ščavnici.</FONT>
Dokončan 17,6 km dolg avtocestni odsek Smednik – Krška vas
24.06.2005
EU projekti
Z današnjo predajo prometu še zadnjega dela avtocestnega odseka Smednik – Krška  gosta zgrajeni in prometu predani dobri dve tretjini (76,2 km) celotne načrtovane dolžine dolenjskega avtocestnega kraka (104,8 km). Odsek Smednik - Krška vas je prvi avtocestni odsek v Sloveniji, kjer pri financiranju gradnje z nepovratnimi sredstvi Kohezijskega sklada sodeluje tudi Evropska unija. V okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA) je bilo od leta 1994 do danes zgrajenih in prometu predanih skupno 348,2 kilometra avtocest, štiripasovnih hitrih cest in drugih cest iz NPIA.