Izvedba projekta iz Načrta za okrevanje in odpornost - C1 K4 Sklop 2:

Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture – Digitalizacija cestnega prometa

Voditelji držav članic so na Evropskem svetu julija 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir EU financiranja. Dogovor prinaša v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Slovenija je v Načrtu za okrevanje in odprnost (NOO) opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.

Pri digitalizaciji cestne infrastrukture gre za vzpostavitev pametne ceste in prenos prometnih podatkov ter prometnih informacij iz cestne infrastrukture do končnih uporabnikov. Vzpostavil se bo sistem za nadzor in vodenje prometa na vplivnem ljubljanskem območju, z možnostjo avtomatskega posredovanja digitalnih prometnih podatkov preko digitalnih aplikacij voznikom in vozilom.

V ta namen se bo postavila obcestna infrastruktura in obcestne naprave, ki zbirajo podatke in jih posredujejo v nadaljnjo obdelavo nadzornim centrom in tudi samim uporabnikom. V sklopu izgradnje obcestne infrastrukture se na 50 lokacijah postavi obcestne portale za namestitev obcestnih naprav in spremenljive prometne signalizacije. Poglavitni namen spremenljive prometne signalizacije je uravnavanje hitrosti vozil glede na gostoto prometa z možnostjo vplivanja na pretočnost in zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje (hrup in prašni delci). Za aktivno zbiranje prometnih podatkov se implementira nadzorno detekcijske kamere, cestno vremenske postaje in cestne senzorje na 70 lokacijah, s katerimi se detektira izredne dogodke (kolone vozil, zaustavljeno vozilo, prometna nesreča …), stanja cestišča (možnost poledice, mokro vozišče …), vremenske razmere (sneženje, megla, prašni delci…) in spremljanje zasedenosti parkirišč za tovorna vozila. V sklopu sistema se postavijo tudi senzorji za meritev potovalnih časov, ki omogočajo reprodukcijo aplikacij za načrtovanje poti in ponujajo možnost izbire različnih načinov potovanj.

Vse te podatke je potrebno ustrezno obdelati, jih preveriti  in pripraviti v ustrezno obliko za posredovanje do končnih uporabnikov. Zanesljivost podatkov bo pomembna predvsem pri uvajanju V2I komunikacije z avtonomnimi vozili. To se izvaja v nadzornih centih, ki jih je potrebno iz klasičnih nadzornih centrov spremeniti v ''big data'' centre, ki delujejo multimodalno in digitalno. Zato je v načrtu posodobitev Regionalnega nadzornega centra Ljubljana in združitev Regionalnih nadzornih centrov Vransko in Maribor. Za prenos velikega obsega podatkov, ki bo posledica novih detektorjev in tehnologij je potrebno posodobiti in nadgraditi hrbtenično optično omrežje za zagotovitev hitrejšega in zanesljivejšega pretoka velike količine podatkov. Na to omrežje se bo priključevalo tudi obcestne naprave za komunikacijo infrastrukture z vozilom (V2I), ki zahteva izredno kratke zakasnilne čase.

V smislu pravilnih odločitev so v teku že predhodne simulacije odvijanja prometa po vzpostavitvi digitalizacije in vpliva uvajanja avtonomnih vozil. V izdelavi je izvedba mobilnega laserskega skeniranja in sferičnega fotografiranja avtocest, ki bo podlaga za izdelavo digitalnega dvojčka v simulacijskem orodju, ki je prav tako že v izdelavi, nadgrajen pa bo s sistemom umetne inteligence za optimalne napovedi potovalnih časov.

Več informacij: spletna stran programa Načrt za okrevanje in odpornost