Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Posodobljen regionalni nadzorni center Kozina in novi sistemi na primorski avtocesti

20.06.2018

Prometni varnosti in pretočnosti na avtocestah namenjamo posebno skrb, saj gre za enega izmed strateških vidikov družbe DARS. Strokovno spremljamo in izvajamo prometnovarnostne projekte, 24 ur na dan izvajamo ukrepe nadzora ter vodenja prometa. S tem namenom smo tudi prenovili Regionalni nadzorni center Kozina, ki nadzoruje enega od najbolj prometno obremenjenih delov slovenskega avtocestnega omrežja


Predstavitev nadzornih centrov DARS

Nadzorniki prometa v nadzornih centrih imajo ključno vlogo pri upravljanju prometa, komunicirajo z uporabniki avtocest v primeru okvar in nesreč, koordinirajo intervencije v prvi fazi dogodkov, posebej pozorno izvajajo naloge upravljanja prometa v predorih ter izvajajo ukrepe zapiranja avtocest in preusmerjanja prometa na vzporedne cestne povezave.

Celoten avtocestni sistem nadzorujejo štirje regionalni (RNC) in en podporni nadzorni center (PNC): RNC Kozina, RNC Ljubljana, RNC Slovenske Konjice, RNC Vransko in PNC Hrušica.
 


V nadzornih centrih nadzorniki prometa spremljajo promet in ga upravljajo s številnimi sistemi. Sistemi zagotavljajo avtomatske alarme, samodejne ukrepe vodenja prometa (na primer zapiranje predora ob požaru, opozarjanje na vožnjo v nasprotni smeri) in so glavni pripomoček za izvajanje ukrepov, ki zvišujejo prometno varnost in pretočnost.

Regionalni nadzorni center (RNC) Kozina,  v katerem dela 10 nadzornikov prometa 24 ur na dan, upravlja s 188 km avtocest in hitrih cest. Letno obdela že skoraj 5000 dogodkov. Območje, ki ga nadzira RNC Kozina, je zelo obremenjeno z več vidikov:

  • prometno tehnično je najbolj obremenjen s prometom na odseku med Postojno in Brezovico, kjer povprečni letni dnevni promet znaša od 50.000 do 65.000,
  • med turistično sezono ima visoke prometne obremenitve,
  • velik vpliv imajo vremenski pojavi (veliko snega, snežni nanosi, sneg z močnimi sunki vetra, burja, megla, na obali tramontana),
  • gre za najstarejši, zahteven odsek z dvema kritičnima klancema,
  • meji na Italijo,
  • število dogodkov na tem območju narašča.


RNC Kozina tako upravlja:

  • 4 predore dolžine več kot 500 m (Podnanos, Dekani, Kastelec, Markovec),
  • 2 predora dolžine do 500 m  (Barnica, Tabor),
  • 4 vkope,
  • 432 nadzornih kamer,
  • 46 portalov in 25 polportalov spremenljive prometnoinformacijske signalizacije,
  • 28 vremenskih postaj,
  • 278 SOS-stebričkov,
  • ITS-sisteme za nadzor in vodenje prometa, spremenljive LED-znake,
  • prepoznavanje nevarnih snovi.

Dogodke redno koordinira v tesnem sodelovanju s Policijo, gasilci, reševalci, cestninskimi nadzorniki in vzdrževalci. Ravno vzdrževalci so poleg sistemov glavni vir informacij, saj so redno na terenu in z nadzornim centrom neprestano komunicirajo.

Vsa navedena dejstva so bila poleg drugih (na primer hitrejši in bolj operativni sistemi) glavni razlogi za prenovo RNC Kozina.

RNC Kozina smo nadgradili tako, da ima sedaj:

  • nov velik prikazovalnik dogajanja na vseh primorskih avtocestah in hitrih cestah ter
  • nove delovne postaje v nadzorni sobi, ki smo jo korenito spremenili s ciljem, da je delo nadzornikov prometa hitrejše in optimalno.

Nadzorna soba je tehnološko na zelo visoki ravni, prav tako vsi sistemi za nadzor in vodenje prometa.
Investicija v vrednosti 2,5 mio. EUR je v prvi vrsti namenjena:

  • hitrejši zaznavi dogodkov (prometnih in vremenskih),
  • hitrejšemu vodenju prometa (zapora avtoceste, preusmeritve, opozarjanje) in predvsem
  • natančnejšemu in hitremu informiranju voznikov o dogajanju na avtocestah in hitrih cestah.

DARS tudi v naslednjih letih načrtuje investicije v nove sisteme nadzora in vodenja prometa ter optimizacijo sistemov v nadzornih centrih. Posledično si s tem prizadevamo za večjo pretočnost, zmanjšanje zastojev in višjo prometno varnost.

Nazaj