Na strokovnem posvetu »Cesta kot delovno okolje« 2016 je bil obravnavan vpliv psihofizičnih sposobnosti udeležencev v prometu, od katerih je odvisna stopnja prometne varnosti in varovanja zdravja ter življenja tako tistih, ki svoje delo opravljajo na cesti kot vseh udeležencev v prometu. Poudarek strokovnega srečanja je bil na okoliščinah nočnega dela in nočne vožnje ter njihovega vpliva na varnost in zdravje. Posebna pozornost je bila namenjena tudi voznikom na daljših vožnjah (poklicni vozniki, vozniki v turistični sezoni) ter nočni vožnji z vidika prometne varnosti in ohranjanja primerne pozornosti ter budnosti pri vožnji.

Ugotovitve in zaključki:

Skozi strokovne referate in v drugem delu v odprti razpravi so udeleženci ugotavljali, da:

• sodobni način življenja, ki se prilagaja globalnim zahtevam, terja od človeka več energije, spi manj, to pa pomeni večjo utrujenost,  
• nočno delo (in nočna vožnja) zahteva od delavcev sposobnost prilagajanja spremembam naravnega bioritma in da slabše prilagajanje pušča posledice na počutju in zdravju teh delavcev, zato je potrebno v takih delovnih okoljih posvetiti več pozornosti pogojem in načinu dela nočnih delavcev,
• je posledično na cestah za volanom več utrujenih voznikov, ki pravočasno ne prepoznavajo znakov zaspanosti ali utrujenosti, s tem pa ogrožaj svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje ostalih udeležencev v prometu,
• je večina naletov tovornih vozil na vzdrževalce DARS ravno posledica utrujenosti in zmanjšane budnosti ter pozornosti,
• so potrebna večja in za kakovosten počitek voznikov primernejša počivališča, z manj osvetljenosti in hrupa,
• DARS in policija izvajata različne ukrepe za povečanje prometne varnosti, vendar pa je potrebna tudi večja odgovornost voznikov,  če želimo boljše in trajnejše rezultate,
• je nadzor prometa na avtocestah s strani policije zelo potreben, a je glede na razpoložljivost policije premajhen, to pa omogoča neodgovornim voznikom objestno svobodo, ki ogroža ostale voznike in delavce na cesti,…