Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Sporočila za javnost
Logotip DARS
Fotogalerija
Videogalerija
Publikacije DARS
Informativne kampanje
Slovar cestnih izrazov
 

Slovenija in Avstrija pridobili evropska sredstva za drugo cev predora Karavanke
13.7.2017


Republika Slovenija in Republika Avstrija sta na razpisu IPE - Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna evropska sredstva za izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke. IPE je za izgradnjo predorske cevi namenil sredstva v višini največ 7,95 mio EUR oziroma 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta. Dograditev predora Karavanke bo zagotovila večjo pretočnost, krajše potovalne čase in višjo stopnjo prometne varnosti.
 
 
Ena cev predora Karavanke ni dovolj zmogljiva za sedanje prometne obremenitve,
zato so zlasti v turistični sezoni na obeh straneh meje pogosti zastoji.

Evropska komisija je izgradnjo druge cevi Karavanškega predora prepoznala kot pomemben nadaljnji korak pri implementaciji projekta skupnega interesa. Ta bo odpravil veliko ozko grlo na čezmejnem odseku na področju cestnega prometa in prispeval k razvoju celovitega cestnega omrežja, izboljšana pa bo tudi neposredna povezava dveh koridorjev jedrnega omrežja TEN-T.

IPE je ključni instrument Evropske unije za spodbujanje rasti, delovnih mest in konkurenčnosti s ciljnimi naložbami za infrastrukturo na evropski ravni. Podpira razvoj visoko zmogljivih, trajnostnih in učinkovito povezanih vseevropskih omrežij na področju prometa, energije in digitalnih storitev. Evropska komisija sicer že sofinancira projekt priprave projektne dokumentacije za izgradnjo druge cevi predora Karavanke v višini 3,73 mio EUR, ki je v zaključni fazi.

Zgodovina predora

Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen leta 1991 in je do danes ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Rudarska dolžina mednarodnega avtocestnega predora Karavanke znaša 7.864 metrov (od portala do portala pa 8.019 metrov), od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.450 metrov. Prometu je bil predan le nekaj dni pred začetkom slovenske osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozenj stekel 2. junija 1991.

Do leta 1991 so Karavanke predstavljale precejšnjo oviro za prometne povezave med zahodno in južno Evropo. Pred odprtjem avtocestnega predora Karavanke je osebni in tovorni promet potekal skozi karavanški železniški predor ali po cestah čez prelaze Podkoren, Jezersko in Ljubelj. V dobri četrtini stoletja obratovanja predora je skozi predor peljalo že krepko čez 50 milijonov vozil, promet pa vseskozi narašča. Ena cev, skozi katero je promet urejen dvosmerno, preprosto ni dovolj zmogljiva za sedanje prometne obremenitve, zato se z zastoji soočamo tudi takrat, ko v predoru ni nobenih del, nesreč ali drugih izrednih dogodkov. Do zastojev prihaja predvsem ob koncih tedna v glavni turistični sezoni, in sicer tako na slovenski kot avstrijski strani.

Projekt izgradnje druge cevi

Vlada Republike Slovenije je leta 2016 za umestitev druge cevi predora Karavanke s pripadajočo avtocesto v prostor sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu. Načrtovana prostorska ureditev zaobjema izgraditev nove predorske cevi dolžine približno 3.546 metrov in manjkajočega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo v dolžini približno 620 metrov. V okviru državnega prostorskega načrta se načrtujejo tudi druge spremljajoče prostorske ureditve, kot so prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in krajinska ureditev.

Dars je v začetku junija 2017 na Ministrstvo za okolje in prostor podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo druge cevi karavanškega predora, izdelava projektov za izvedbo pa je v zaključni fazi. Po načrtih bo razpis za graditelja predora objavljen v letošnji jeseni, ob uspešno izvedenem razpisu pa bi bil lahko izbrani izvajalec uveden v delo predvidoma najpozneje sredi prihodnjega leta. Po projektantski oceni je za zdaj predviden rok izgradnje v štirih letih in pol od uvedbe izvajalca v delo.

Aktivnosti potekajo usklajeno z avstrijsko stranjo. Po izgradnji in predaji druge cevi prometu se bo ves promet preusmeril skozi novo cev, kjer bo prav tako začasno potekal dvosmerno, saj se bo obstoječa, stara cev celovito obnovila v roku predvidoma dveh let. Ko bosta operativni obe cevi, pa bo vsaka predorska cev namenjena dvema prometnima pasovoma v posamezno smer.




Nazaj    Vse novice
PROMET
 
INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri