Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Nacionalni program izgradnje avtocest
Dinamika gradnje
Financiranje gradnje
Stroški gradnje
Nosilci nalog pri uresničevanju NPIA
Priprava DPN za odseke iz NPIA
Zgrajene AC in HC
AC in HC v gradnji
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

Nacionalni program izgradnje avtocest

Podlaga za začetek gradnje slovenskega avtocestnega sistema v 70-ih letih je bil Zakon o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest SR Slovenije v obdobju 1971-1985 (Republiška skupnost za ceste, 25.4.1973).


Zakon je predvideval izgradnjo:  
Slovenike A1 Šentilj - Koper: 62 km 4-pas
  184 km 2-pas (etapna gradnja)
Kraške ceste A 13 Sežana -Fernetiči: 15 km (etapna gradnja)
Vipavske ceste A14 Razdrto-Vrtojba: 45 km (etapna gradnja)
Ilirike A2 Karavanke - Bregana: 139 km 4 pas
  28 km 2-pas (etapna gradnja)
  16 km južna obvoznica Ljubljana
Cesta Macelj-Hajdina: 18 km 2 pas (etapna gradnja)



Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA) je z namenom zagotoviti ustrezne notranje povezave države, izboljšati prometno varnost, zagotoviti povezave s širšim evropskim prostorom in spodbuditi gospodarski razvoj (strateški cilji) ter zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne prometne vplive na okolje, omogočiti širše gospodarske, socialne in turistične koristi in ohranjati že zgrajeno avtocestno omrežje (strukturni cilji), sprejel Državni zbor Republike Slovenije 15.11.1995 (objavljen v Ur.l. RS št. 13/96), Spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest (t.i. "rebalans) 23.4.1998 (Ur.l. RS št. 41/98), Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest pa 27.2.2004 (Ur.l. RS št. 50/04). Program predvideva izgradnjo manjkajočih avtocest in cest ustreznega standarda v dveh osnovnih smereh:
  • v smeri severovzhod - jugozahod od Šentilja na slovensko - avstrijski meji do Kopra (Mednarodni mejni prehod luka Koper) z odcepi do slovensko - italijanske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko - madžarske meje pri Pincah in Dolgi vasi, od Maribora proti Gruškovju na slovensko - hrvaški meji ter Postojne/Divače do Jelšan na slovensko - hrvaški meji;
  • v smeri severozahod - jugovzhod od predora Karavanke na slovensko - avstrijski meji do Obrežja na slovensko - hrvaški meji.

Slovenska avtocestna smer vzhod - zahod sovpada s potekom V. koridorja transevropskega prometnega omrežja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), avtocestna smer sever - jug pa s potekom X. koridorja transevropskega prometnega omrežja. Izgradnja slovenskega dela V. in X. koridorja transevropskega prometnega omrežja predstavlja uresničitev osrednjega strateškega cilja Republike Slovenije, in sicer v smislu zagotavljanja integriranega prometnega sistema, v katerem bodo med seboj povezana regionalna središča opravljala vlogo prometnih vozlišč, kar bo omogočilo tudi nadaljnji razvoj učinkovite gospodarske infrastrukture, obenem pa bodo ta središča tudi umeščena v transevropsko prometno omrežje. Resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji do leta 2013 tako vključuje izgradnjo:

  • 538,6 km avtocest in hitrih cest,
  • 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje,
  • izgradnjo avtocest v območju mednarodnih mejnih prehodov, priključkov na obstoječe in bodoče avtocestno omrežje ter dograjevanje obstoječega cestninskega sistema in uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku.
Izgradnja avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji je bila utemeljena na naslednjih osnovnih načelih:
  • dinamika izgradnje avtocestnega omrežja mora temeljiti na makroekonomskih zmožnostih in
  • narodnogospodarskih interesih Republike Slovenije ter na upoštevanju makroekonomskih posledic izgradnje na narodno gospodarstvo,
  • finančno mora biti podprta s čim večjim deležem lastnih finančnih sredstev, ki jih zagotavljajo Republika Slovenija (namenska sredstva) in uporabniki preko plačila nadomestila za uporabo avtocestnega omrežja (cestnine), ostali delež finančnih sredstev pa se zagotavlja iz drugih virov (krediti, obveznice, koncesije, ostali viri),
  • omogočiti mora skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj vseh slovenskih regij, kot tudi nadaljni razvoj države v okviru njenega članstva v Evropski uniji,
  • omogočiti mora multiplikativnost njenih gospodarskih učinkov,
  • prioritete izgradnje avtocestnega omrežja morajo temeljiti na kriterijih za določanje prioritet oziroma vrstnega reda gradnje tistih odsekov, ki še niso zgrajeni oziroma še niso v gradnji,
  • potekati mora postopno (etapno in/ali fazno), kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično - tehnološko izvedljivo,
  • vodenje posameznih postopkov v fazi priprave za izgradnjo posameznih odsekov mora potekati sočasno.

INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri