Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Nacionalni program izgradnje avtocest
Dinamika gradnje
Financiranje gradnje
Stroški gradnje
Nosilci nalog pri uresničevanju NPIA
Priprava DPN za odseke iz NPIA
Zgrajene AC in HC
A1 Šentilj - Srmin
A2 Karavanke - Obrežje
A3 Gabrk - Fernetiči
A4 Slivnica-Gruškovje
A5 Maribor - Pince
H2 Hitra cesta skozi Maribor
H3 severna obvoznica LJ
H4 Razdrto - Vrtojba
H5 Škofije - Srmin - Koper
H6 Koper - Lucija
H7 Dolga vas - meja z Madžarsko
Ljubljansko vozlišče
Druge ceste v okviru NPIA
Finančna realizacija gradnje
AC in HC v gradnji
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

Šentjakob - Malence

Osnovni podatki
  • Dolžina: 10,7 km
  • Gradnja: 1995-1999 (2001)

  • Avtocestni odsek Šentjakob - Malence, ki funkcionira tudi kot v enem delu predstavlja tudi vzhodni del avtocestna obvoznice Ljubljane, se začenja na meji z občino Domžale, kjer se navezuje na štajerski avtocestni krak (avtocestni odsek Blagovica - Šentjakob), preko razcepa Zadobrova se nanj navezuje severna obvozna hitra cesta Ljubljane, zaključi pa se v razcepu Malence, kjer se naveže na južni del ljubljanske avtocestne obvoznice in dolenjski avtocestni krak. Z izgradnjo prvega dela odseka, od razcepa Zadobrova do razcepa Malence, je bil avgusta 1999 sklenjen cestni obroč okoli Ljubljane, zadnji del odseka pa je bil predan prometu skupaj z avtocesto do Krtine 28. junija 2001. Investitor vzhodne avtocestne obvoznice je bil v imenu države DARS, mestna občina Ljubljana pa je prispevala okoli 20 % delež.  

    Od Šentjakoba se avtocesta v vkopu nadaljuje proti jugu. Pri križanju z Zasavsko cesto je zgrajen priključek Šentjakob v obliki diamanta, ki premosti potok Stokalca in reko Savo. Pri križanju z Agrokombinatsko cesto je zgrajen priključek Ljubljana Sneberje v obliki polovične deteljice, ki na avtocesto navezuje tudi Šmartinsko in Zadobrovško cesto. V razcepu Zadobrova se na avtocesto naveže severna obvozna cesta Ljubljane (Zadobrova – Tomačevo - Koseze). Nadaljuje se pod nadvozom Letališke ceste, železniškima nadvozoma in pod nadvozom Zaloške ceste. Na Letališki cesti je zaradi bližine razcepa Zadobrova zgrajen tričetrtinski priključek za industrijsko cono v obliki diamanta, Zaloška cesta pa se na avtocesto priključuje s priključkom Ljubljana vzhod v obliki polnega diamanta. V naselju Studenec na robu naravne ježe preide trasa v nasip in z mostom (t.i. "harfa") prečka reko Ljubljanico. Na območju križanja z Litijsko cesto, ki se na avtocesto priključi preko priključka Ljubljana Bizovik v obliki diamanta, v nadaljevanju poteka po zahodnem roku Dobrunjskega hriba, premosti Bizoviško dolino z dvojnim istoimenskim viaduktom in se po prehodu skozi dvocevni tripasovni predor Golovec zaključi z razcepom Malence, kjer se naveže na južno ljubljansko avtocestno obvoznico in avtocesto proti Dolenjski.

     
      PROSPEKT ŠENTJAKOB - MALENCE

    Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.

    Odsek je dolg 10,7 km. Zgrajen bo kot štiripasovna avtocesta z odstavnim pasom in srednjim ločilnim pasom. Minimalni horizontalni radij znaša 1000 m, minimalni vertikalni pa 7000 m. Največji vzdolžni nagib je 4 %, največji prečni pa 5,3 %. Računska hitrost za odsek Šentjakob-Malence je 120 km/h.

    Normalni prečni profil avtocestnega odseka od Malenc do Litijske ceste je v vkopu 31,40 m, v nasipu pa 29,40 m. Od Litijske ceste do Zasavske ceste je v vkopu 32,50 m in v nasipu 31 m; od Zasavske ceste proti Domžalam pa znaša v vkopu 29,90 m in v nasipu 28,40 m.

    Na vzhodni avtocesti Ljubljane je zgrajenih 27 premostitvenih objektov:

    • nadvoz Ceste k reaktorju, dolžina 55,93 m;
    • nadvoz Zasavske ceste, dolžina 54,90 m;
    • nadvoz Perkove ulice, dolžina 47,57 m;
    • most čez Stokalco, dolžina 6 m;
    • most čez Savo, dolžina 129,18 m;
    • podvoz Ceste v Agrokombinat, dolžina 12,10 m;
    • nadvoz Sneberske ceste, dolžina 62,54 m;
    • nadvoz razcepa Zadobrova - krak 1, dolžina 85,17 m;
    • nadvoz razcepa Zadobrova - krak 2, dolžina 85,17 m;
    • nadvoz v razcepu Zadobrova - krak 2, dolžina 101 m;
    • nadvoz Letališke ceste, dolžina 54 m;
    • nadvoz železnice, dolžina 63 m;
    • nadvoz železnice, dolžina 63 m;
    • nadvoz Rjave ceste, dolžina 58,88 m;
    • nadvoz Zaloške ceste, dolžina 51 m;
    • most čez Ljubljanico, dolžina 83,70 m;
    • nadvoz Litijske ceste, dolžina 46 m;
    • podvoz Dobrunjske ceste, dolžina 30 m;
    • podvoz gozdne ceste, dolžina 6 m;
    • pokriti vkop Strmec, dolžina 200 m;
    • viadukt Bizovik na kraku D, dolžina 149,60 m;
    • viadukt Bizovik na kraku C, dolžina 182,30 m;
    • viadukt v razcepu Malence - krak F, dolžina 148,40 m;
    • viadukt v razcepu Malence - krak C, dolžina 242,10 m;
    • podvoz v razcepu Malence - krak D, dolžina 7,20 m;
    • podvoz v razcepu Malence - krak E, dolžina 7,20 m;
    • podvoz v razcepu Malence - krak C, dolžina 7,20 m.

    Poleg tega je bil zgrajen tudi tripasovni dvocevni predor Golovec - prvi tripasovni predor v Sloveniji. Na kraku D je dolg 594,25 m, na kraku C pa 562,75 m. Skupna širina prečnega prereza ene predorske cevi predora Golovec je 12,50 m. 

    Na avtocestnem odseku Šentjakob-Malence je bilo izvedenih tudi:

    • 14 deviacij - prestavitev - cest, gozdnih in poljskih poti v skupni dolžini 8,4 km;
    • štiri ureditve vodotokov (potok Stokalca, reka Sava, reka Ljubljanica, Bizoviški potok);
    • deloma trasa poteka v območju 2. in 3. varstvenega pasu vodarne Hrastje, kjer je bilo potrebno zagotoviti;
    • vodotesno odvodnjavanje in preprečitev izlitja nevarnih snovi, saj deloma trasa poteka v območju 2. in 3. varstvenega pasu vodarne Hrastje. Za preprečitev izlitja nevarnih snovi je zgrajen vodotesni zgornji ustroj cestišča, brežine pa so zavarovane z bentonitno polstjo. Zgrajene so tudi betonske odbojne ograje, ki preprečujejo prevrnitev vozil. Odvodnjavanje meteornih voda je speljano v vodotesne kanalizacijske sisteme iz duktilnih cevi;
    • na trasi so 4 sistemi odvodnje, celotna odvodnja meteornih voda je speljana v odprte vodotoke preko zadrževalnikov in lovilcev olj;
    • na desnem bregu Ljubljanice je zgrajen nadomestni biotop, na levem bregu na območju Studenca pa dodaten propust za dvoživke, ki jim je avtocesta presekala poti;
    • vzdolž avtoceste so zgrajene protihrupne ograje v skupni dolžini 7670 m;
    • prestavljeni so bili nekateri elektrovodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodi za javno razsvetljavo in telekomunikacijski vodi. Ker trasa križa tudi železnico, sta bila zgrajena tudi dva nadvoza, prestavljeni pa so bili tudi železniški tiri. 

    INFO
    Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

    Spodaj vpišite vaše podatke:
    * Ime in priimek:
    Naslov:
    Poštna št.:
    Mesto:
    * E-naslov:
    Telefon:
    * Zadeva:
    * Prostor za sporočilo:
    Priponka:
    Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
    Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
    Prepiši kodo:
    Pošlji
    Zapri