Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Investicije in obnove
Financiranje gradnje
Stroški gradnje
Nosilci nalog
Priprava državnih prostorskih načrtov
Zgrajene AC in HC
A1 Šentilj - Srmin
A2 Karavanke - Obrežje
A3 Gabrk - Fernetiči
A4 Slivnica-Gruškovje
A5 Maribor - Pince
H2 Hitra cesta skozi Maribor
H3 severna obvoznica LJ
H4 Razdrto - Vrtojba
H5 Škofije - Srmin - Koper
H6 Koper - Lucija
H7 Dolga vas - meja z Madžarsko
Ljubljansko vozlišče
Druge ceste
Finančna realizacija gradnje
AC in HC v gradnji
Tretja razvojna os
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

H2 Hitra cesta skozi Maribor

Hitra cesta skozi Maribor, skupne dolžine 9,9 kilometra, se je gradila v večih etapah:
  • Gradnja I. in II. etape hitre ceste skozi Maribor oz. hitre ceste Maribor - Tezno, dolžine 2,7 kilometra, je potekala med leti 1978 in 1979 ter 1980 in 1985. 
  • Gradnja III. etape hitre ceste skozi Maribor oz. hitre ceste Pesnica - Maribor, dolžine 4,6 kilometra, je potekala med leti 1987 in 1989, ko je bil odsek predan prometu.
  • Zadnji, 2,6 km dolg odsek - t.i. 2B etapa - dela regionalne ceste R2-430 ceste skozi Maribor, med leti 2000 in 2001. S predajo prometu tega zadnjega odseka je bila dokončana celotna  povezava sever-jug skozi Maribor in je služila celotnemu prometu do izgradnje vzporednega avtocestnega odseka Pesnica-Slivnica.

Na osnovi prometnih študij je bil leta 1976 sprejet 10-letni program izgradnje prometnic v Mariboru. Republiška skupnost za ceste in občina Maribor sta podpisali sporazum o sofinanciranju in del tega programa je bila izgradnja hitre ceste po etapah in cele vrste mestnih ulic, ki so novo cesto dopolnjevale.

I. etapa je predstavljala novogradnjo od Ptujske proti Dravi v dolžini 1,0 km pri čemer je bilo zgrajeno tudi:

  • rekonstrukcija Tržaške ceste v 4-pas;
  • rekonstrukcija Ptujske ceste v štiripasovnico;
  • izgradnja Fochove ulice, Jadranske, Zagrebške, nove Ukrajinske, Poljske in Moskovske ceste;
  • rekonstrukcijo Beloruske, Vodovodne, Janševe in Industrijske ceste;
  • izgradnjo nadvoza za Ptujsko cesto in »tromostovja« za železnico in dve cesti;
  • vsega je bilo izvedenih 8,760 km ureditev cest, prestavljenih in zgrajenih vrsta komunalnih ureditev (vrednostno za 50% investicije).

II. etapa je obsegala izgradnjo hitre ceste od konca I. etape do Meljske ceste, kjer se je z izvennivojskim priključkom etapa začasno navezala na mestno omrežje cest. Dolžina etape je bila 1,7 km, prometu je bila predana junija 1985. Poleg hitre ceste je bilo zgrajeno še:
  • rekonstrukcija Meljske, Nasipne, Prečne ceste, ceste OF, Osojnikove ulica, Pobreške, Oreško nabrežje, Šaranovičeve, ul. Kraljeviča Marka in druge ureditve;
  • zgrajen je bil podhod Belokranjske;
  • nadhod Muratove dolžine 39,3 m;
  • nadvoz Prečne ulice (dolžina 49,25 m) in Meljske ceste dolžine 157 m
    - nadvoz za železnico na Meljski cesti;
  • pokriti vkop z galerijo v dolžini 395 m;
  • dvoetažni most čez Dravo dolžine 340 m (zgornja etaža štiripasovna cesta, spodnja etaža tripasovna cesta, kolesarske steze in pločnika.
 
Kliknite na sliko za ogled povečane verzije.
  Dvoetažni most čez Dravo
  Avtor: Dejan Simčič

Vsega je bilo izvedenih 7,850 km ureditev cest, prestavljenih in zgrajenih vrsta komunalnih ureditev, podporne konstrukcije, regulacije in drugo
 
III. etapa je obsegala izgradnjo hitre ceste od Pesnice, kjer se je navezala na obstoječo danes regionalno cesto proti Šentilju oziroma na glavno cesto proti Murski Soboti pa do Maribora do Meljske ceste v dolžini 4,7 km in je bila predana prometu 30.6.1989.
 
Trasa poteka po zamočvirjeni dolini , prečka z viaduktom železniški predor ter preide v visok vkop. Dalje poteka ob železniški progi Šentlj-Zidani most in se v Melju priključi na prej zgrajeni odsek. Trasa je zaradi zahtevnosti terena in bližine železniške proge zahtevala izgradnjo obsežnih pilotnih sten. Projektirana je za računsko hitrost 80 km/h. Je štiripasovnica z 2,0 m širokim ločilnim pasom in brez odstavnih pasov. Poleg hitre ceste je bilo zgrajeno še:
  • viadukt dolžine 60 m;
  • 2 podvoza skupne dolžine 45,7 m;
  • 2 nadvoza za železnico dolžine 145,2 in 52,4 m;
  • nadvoz za Einspilerjevo dolžine 54 m.
2.060 m regulacij, 2.209 m2 armirane zemljine, 1.155 m pilotnih sten, delno je bilo potrebno preurediti tire na železniški postaji Maribor ter druge ureditve.

2B etapa »hitre ceste skozi Maribor« - regionalna cesta R2-430

V okviru izgradnje 2B etape je poleg trase v dolžini 2,6 kilometra zgrajenih tudi:
  • sedem premostitvenih objektov, in sicer: štirje podvozi (Ptujska cesta, Zagrebška ulica, Vodovodna ulica;
  • podvoz pod priključkom ELKO, nadvoz železniške proge, galerija pod Tržaško cesto, en podhod pa je bil rekonstruiran;
  • podporni zidovi v skupni dolžini 595 metrov;
  • cestni priključki in deviacije cest v skupni dolžini 2,7 kilometra;
  • rekonstrukcije obstoječih cest v dolžini 530 metrov;
  • prestavljeni in urejeni so bili komunalni in energetski vodi.

     

INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri