Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Nacionalni program izgradnje avtocest
Dinamika gradnje
Financiranje gradnje
Stroški gradnje
Nosilci nalog pri uresničevanju NPIA
Priprava DPN za odseke iz NPIA
Zgrajene AC in HC
A1 Šentilj - Srmin
A2 Karavanke - Obrežje
A3 Gabrk - Fernetiči
A4 Slivnica-Gruškovje
A5 Maribor - Pince
H2 Hitra cesta skozi Maribor
H3 severna obvoznica LJ
H4 Razdrto - Vrtojba
H5 Škofije - Srmin - Koper
H6 Koper - Lucija
H7 Dolga vas - meja z Madžarsko
Ljubljansko vozlišče
Druge ceste v okviru NPIA
Finančna realizacija gradnje
AC in HC v gradnji
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

Blagovica - Šentjakob

Osnovni podatki
  • Dolžina: 20,2 km
  • Gradnja: 1998 - 2003

  • Avtocestni odsek Blagovica-Šentjakob, dolžine 20,2 km, se na vzhodu navezuje na odsek med Vranskim in Blagovico in poteka po razmeroma ozki dolini Črnega grabna, v manjšem delu po severnem, v večjem delu pa po južnem robu doline, kjer se prepleta s strugo Radomlje. Po izstopu iz doline zavije južno od Lukovice, med Vrbo in Imovico, prečka v vkopu Krtinski hrib severno od Krtine, poteka dalje med Dobom in Gorjušo in se nato vkoplje v gričevnat svet vzhodno od Domžal. Kamniško Bistrico prečka južno od Zaboršta ter zavije dalje proti jugu mimo naselij Mačkovci, Študa, Šentpavel, ki jih obide po vzhodni strani. Poteka med naselji Dragomelj in Pšata in se južno od Dragomlja, na meji občin Domžale in Ljubljana, nato se oddalji od obstoječe glavne ceste in se na zahodu naveže na avtocestni odsek Šentjakob-Malence. Celotna trasa je načrtovana tako da bo s petimi priključki (Blagovica, Lukovica, Krtina, Domžale in Študa, ki bo zgrajen naknadno) najbolj optimalno prevzela lokalni promet. Hkrati pa je ta odsek prevzel funkcijo obstoječe glavne ceste.

    Odsek je bil predan prometu po posameznih pododsekih:
    • Šentjakob - Krtina, dolžine 8 km, je bil predan prometu 28.8.2001;
    • Krtina - Lukovica (Kompolje), dolžine 6,2 km, je bil dokončan in predan prometu 28.6.2002;
    • Kompolje (Lukovica) - Blagovica, dolžine 6 km, je bil prometu predan 30.6.2003.

    Avtocestni odsek, dolg 20,2 km, je zgrajen kot štiripasovna cesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil je širok 26 m: vozna pasova sta široka 3,75 m, odstavni pas 2,5 m, srednji ločilni pas pa je širok 3 m. Ob prehitevalnem pasu je 0,5 m širok robni pas, bankina pa meri 1 m.

     
      PROSPEKT BLAGOVICA - ŠENTJAKOB

    Opomba:
    Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.
    Avtocesta poteka po ravninskem terenu in je projektirana za računsko hitrost 120 km/h. Minimalni horizontalni radij je 1.000 m, minimalni vertikalni radij 20.000 m, največji vzdolžni naklon pa je 3,1 %.

    Avtocestno traso prečka veliko povezovalnih cest in vodotokov, kar pogojuje izgradnjo več objektov:

    • 22 mostov v skupni dolžini 424,86 m;
    • 15 nadvozov v skupni dolžini 1.658,8 m;
    • 8 podvozov v skupni dolžini 94,3 m;
    • 39 prepustov v skupni dolžini 310 m;
    • viadukt »Mlake« v dolžini 316 m;
    • opornih in podpornih zidov, višjih od 8 m, s skupno površino 3.980 m2;
    • opornih in podpornih zidov, nižjih od 8 m, s skupno površino 2.280 m2. 

    Ob izgradnji avtoceste je bilo potrebno zgraditi še:

    • 80 regulacij v skupni dolžini 27 km;
    • 54 prestavitev cest v skupni dolžini 39 km;
    • 52 zemeljskih zadrževalnih bazenov s prostornino pod 200 m3;
    • protihrupne nasipe v skupni dolžini 4,4 km;
    • protihrupne ograje v skupni dolžini 11,7 km;
    • cestninsko postajo Kompolje;
    • obojestransko oskrbno postajo ob priključku Lukovica;
    • vodni zadrževalnik Drtijščica (površina ojezeritve je 29 ha, volumen stalne ojezeritve vode 0,83 milijona m3, volumen vode pri maksimalni gladini 5,9 mio m3, volumen pregrade 242.800 m3, višina pregrade 18 m, 911 m dolg vodni rov s premerom 3,2 m);
    • prestaviti komunalne vode in rekonstruirati meliorizacijske sisteme.
    Kasneje sta bili dodatno zgrajeni še cestninski postaji na priključku v Lukovici in Krtini.

    INFO
    Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

    Spodaj vpišite vaše podatke:
    * Ime in priimek:
    Naslov:
    Poštna št.:
    Mesto:
    * E-naslov:
    Telefon:
    * Zadeva:
    * Prostor za sporočilo:
    Priponka:
    Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
    Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
    Prepiši kodo:
    Pošlji
    Zapri