Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Nacionalni program izgradnje avtocest
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Odkrivanje zgodovine
Bori iz ledeniških obdobij
Kamniti gozd
Prvi slovenski dinozaver
Rimska cesta
Naselbine pri Mošnjah
Kipec Venere
Naselbina na MB obvoznici
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

Rimske naselbine pri Mošnjah

Arheološko najdišče pri Mošnjah, ki se ga je med arheologi že prijel vzdevek gorenjski Pompeji, je bilo odkrito ob arheološkem nadzoru gradbenih del na trasi gorenjske avtoceste med Vrbo in Peračico, ki je bila predana prometu jeseni 2008.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je z arheološkimi deli v začetku leta 2007 najprej pričel na tistem delu terena, ki je že na samem začetku obetal največ. Arheologi so zelo kmalu ugotovili, da so prvi, ki so po več kot 1.500 letih znova hodili znotraj teh zidov. Višina ohranjenih zidov tik ob pobočju namreč presega 1,7 metra proti jugu, na ravni terasi pa se njihova ohranjena višina zniža na okoli 0,3 metra. Največja doslej odkrita stavba je bila široka več kot 20 metrov in dolga skoraj 37 metrov. V skoraj vseh prostorih so odkrili ognjišča v obliki pravokotnih zidanih struktur, iz česar lahko sklepamo, da so se tedanji prebivalci radi greli. Največji prostor stavbe (velikosti 9 do×13 metrov) je krasil terazzo tlak, to je brušena malta, v kateri so drobci opek in zelenega tufa. V sosednjem prostoru je bil estrih, v naslednjem pa je bila zbita rdečkasta ilovica. V strukturah zidov so lepo prepoznavni prvotni vhodi z ohranjenimi pragi. Eden od teh je celo izklesan iz zelenega tufa. Kamen te vrste so uporabili tudi za vogalne kamne stavbe, nekatere peči in zaključke zidov. Prav tako pa je bila iz tufa izdelana ena najpomembnejši najdb do sedaj, sončna ura. Poleg te je bila v Sloveniji najdena le ena in sicer v rimski villi rustici v Lokvah pri Novi Gorici iz približno 1. stoletja našega štetja. Kot so pokazale raziskave, je bila izdelana v delavnici v Akvileji, današnjem Ogleju. Za uro z najdišča pri Mošnjah pa lahko rečemo, da je bila glede na vrsto kamna izdelana zagotovo nekje na Gorenjskem, kjer so najdišča tega kamna; morda prav v tem rimskem naselju.

Po vsej verjetnosti je bila večina zidov v notranjščinah ometana, v enem prostoru pa so arheologi našli celo ostanke freske v preprostem rdečem tonu.

Poleg naštetih najdb se najdišče v Mošnjah odlikuje tudi po številnih kovinskih predmetih in izdelkih iz keramike. Na dan so prišli deli tedanjih noš: številne bronaste in srebrne sponke za spenjanje oblačil, ki kažejo na izbran okus lastnikov. Med drugim so našli sponko v obliki svastike, ki je simbol sonca, sponke rombične ali okrogle oblike itn. V stavbi so našli tudi številna uporabna orodja (železni zidarski žlici, nože, kamnite bruse) in pripomočke (železne škarje, svinčene uteži, trnek, glinene uteži za statve, del kamnitega možnarja). Da so bili prebivalci teh poslopij zagotovo pismeni, pričajo najdeni stilusi iz železa, preprosta iglasta pisala, s katerimi so pisali na voščene tablice. Pasnim sponam, bronastim uhanom, prstanom iz brona in srebra, iglam lasnicam, zapestnicam ter drugim najdbam pa se pridružujejo še številni bronasti in srebrni novci. Zlasti slednje, med katerimi najdemo celo dva keltska novčiča, lahko najdene predmete kot tudi poselitev zelo zanesljivo tudi datiramo, in sicer v čas od začetka 1. do nekje konca 4. stoletja našega štetja.
 
Kliknite na sliko za ogled povečane slike.
  RIMSKE NASELBINE

Kliknite na sliko za ogled povečane slike.
  RIMSKE NASELBINE

Kliknite na sliko za ogled povečane slike.
  RIMSKE NASELBINE

Tako domačine kot strokovnjake je najdišče presenetilo po obsegu in kakovosti ohranjenih stavb in predmetov. Najdbe v stavbi in njena arhitektura zagotovo kažejo na precejšnje bogastvo njenih prebivalcev, kar je, glede na naše sedanje znanje o Gorenjski v rimskem obdobju, vsekakor presenečenje.

Nedvomno je arheološko najdišče v Mošnjah eno največjih do sedaj odprtih površin na Gorenjskem, z največjo globino izkopa tudi do dveh metrov.



INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri